Ob tej pomembni in veseli 15 letnici samostojne Slovenije bi rad podal nekaj brisbanskih spominov na tiste pomembne dneve, saj je bila ta doba osamosvajanja tudi za našo skupnost najpomembnejše obdobje slovenstva na tem delu sveta.

Spominjam se pokojnega patra Bazilija, ki nam je že več kot pred 40 leti preroško govoril o samostojni Sloveniji, o kateri pa takrat ni bilo veliko upanja. Na ustanovitev Avstralsko Slovenske Konference 28.julija 1990 sem bil tudi iz Brisbana povabljen, naj se pridružim novemu gibanju za samostojno Slovenijo. Ker sem bil navdušen nad cilji ASK sem se konference udeležil.Tam so nas govorniki vspodbujali k enotnosti - naj ne dopustimo, da bi nas takratni režim razdvajal na dvoje.. Dober teden za tem smo že ustanovili Slovenski Narodni Svet Qld., ki je postala tukaj vodilna in aktivna ustanova v borbi za samostojno Slovenija. Kljub temu, da so bili takrat pogosti pomisleki naj se ne vtikajmo v politiko – smo v Brisbanu vsestransko in močno podprli plebiscit.

Po telefonski povezavi s tajnico ASK Stanko Gregorič smo se 27.6. 91. leta dobro in hitro pripravili na proslavitev SLOVENSKE DRŽAVE, ki je bila proglašena po našem jutranjem času. Ker smo to proglasitev pričakovali smo bili za to slovestnost pripravljeni. Gospodinje so imele dosti napečenega slovenskega peciva in domače hrane. Takoj po proglasitvi sem povabil vse avstralske medijske hiše na naše slovensko praznovanje z godbo že ob 2. popoldan v dvorani društva Planinke. Novinarji so se dobro odzvali vabilu. Prišli so na društvo v velikem številu s helikopterjem, avtomobili in motorji iz televizijskih in časopisnih studijev. Vse smo dobro postregli. Še isti večer ob 6 uri so TV mediji že poročali o našem slavju in proglasitvi samostojne Slovenije. Brisbane je bil prvi od vseh slovenskih središč, ki je preko avstralske medije praznoval proglasitev samostojne Slovenije s zabavo in plesom. Osebni stiki, ki smo jih takrat navezali z novinarji so se dobro obrestovali tudi kasneje, ko je bila vojna v Sloveniji, saj so bile novice in nesrečni dogodki v Sloveniji zelo dobro predstavljeni na tukajšnji mediji našega miljonskega mesta Brisbane.

Napad JLA na Slovenijo nas je vse močno prizadel. Ker bi bil protest nekaj ducatov samih Slovencev v Brisbanu po vsej verjetnosti popolnoma prezrt smo se na hitro povezali z Hrvati. Pripravili smo zelo uspešni protest sredi mesta, kjer nas je bilo nad tisoč zelo glasnih protestnikov. Imeli smo več parol od katerih je bil 91 letni Šimen Erlah iz Rateč najuspešnejši s parolo I am 91 years old and protest first time in my life Protest je medija zelo dobro predstavila. Tukajšni Sloveci smo bili do takrat radi režimske politike razdvojeni. Na protestu smo pa z veseljem opazili malo skupino rojakov s zastavo z luknjo na sredi. Do takrat niti nismo vedeli, da je naj bi bila v Brisbanu tudi zastava z zvezdo, saj je naše edino društvo Planinka že od leta 1955 vedno razobešalo zastavo brez zvezde. Čeprav je bila 95% udeležba hrvaških demonstrantov je tukajšnja medija na prvih straneh predstavila protest kot Slovensko-Hrvaški..

Prilagam Vam edino fotografijo, ki jo imam, saj smo radi naše vnetosti protesta popolnoma pozabili na fotografa. Slikali smo se, ko so ostali že odšli. Na levi s kamero v roki sem jaz, za menoj stoji z mojo parolo Tinko Visočnik z njegovo ženo Leo in njihovo parolo. V narodni noši je Anica Cuderman, poleg nje je Breda Ponikvar iz Sv.Vida nad Cerknico, ki je bila ravno takrat pri nas na obisku. Zraven nje stoji Slavka Maver in za njo drži zastavo njen mož Danilo Maver. Na desni strani je 91 letni Šimen Erlah in njegova sestra Helena Erlah, sedaj že oba pokojna. Šime je dočakal 100let. Slikal je Franc Visočnik.

Na protestu smo delili letake, katere smo dobili iz Melbourna - dar ASK- vsem mimoidočim Avstralcem in vsakomu, ki se je količkaj zanimal za nas. Zbirali smo tudi podpise podpore za samostojno Slovenijo, katero listo smo potem poslali naprej poslancem vlade.

Slovenija je bila v tistih dnevih zelo dobro predstavljena v Brisbanskih medijih v tisku in televiziji. Časopisne izrezke, kakor tudi nekatere videoposnetke iz televizije hranim v arhivu..

V Brisbanskem dnevniku Courier Mail sem objavil prošnjo za priznanje Slovenije. Odgovor na moj dopis sem prejel od Irskega političnega predstavnika J.Farrell, ki mi je obljubil in tudi podprl našo prošnjo za priznanje Slovenije v Irskem časopisu Meath Cronicle. G.Farrellu sem tudi pošiljal slovensko informativno revijo IN.

Pokojni Jože Vah, ki je bil tudi dolgoletni predsednik SNS Qld je navezal dobre odnose s svojim zveznim poslancem John Bradfordom v Canberri, ki se je tudi veliko potrudil za priznanje Slovenije. Jože je tudi preko tukajšnje televizije podprl nujnost mednarodnega priznanja, da se Slovenija reši tiranije rdečega režima, oziroma JLA.

Obiskal sem g M. Lavarcha - mojega lokalnega poslanca zvezne vlade v Canberri. Z g Michaelom Lavarchem sem imel dvakratni daljši sestanek. Na prvem srečanju sem opazil, da ne ve ničesar o Sloveniji. Izročil sem mu vse kar sem imel v angleščini o Sloveniji - nekaj turističnih prospektov, ki predstavljajo Slovenijo in ga prosil za pomoč. Zelo pozorno me je poslušal in mi obljubil, da se bo zavzel. Nagovoril sem ga kot katoličana (kar tudi je), ki naj bi razumel zatiran narod v stiski. Čeprav takrat nisem imel dosti upanja na njega, sem bil na naslednjem srečanju z njim po parih tednih zelo veselo presenečen, saj mi je vedel toliko povedati o Sloveniji, da se kar nisem mogel načuditi. Vprašal sem ga kje je vse to zvedel Pojasnil mi je da imajo v Canberri zelo dobro knjižnico, kjer je zbral vse informacije. G Lavarch se je tudi pridružil parlemantarnemu zduženju pomoči Sloveniji in in Hrvaški in je kasneje postal minister pravosodja Avstralije. Vso korenspondenco z državnimi poslanci, kakor tudi originalne izrezke brisbanskih dnevnih časopisov hranim v arhivu. Kopije sem poslal v Ljubljano SSK, ki bo priredila razstavo prizadevanja Slovencev izven meja za osamosvojitev Slovenije.

V to bitko za Slovenijo smo vključili tudi vse avstralske prijatelje in sosede in sodelavce, ki so z nami čutili in nas obveščali o vsaki novici, ki se je nanašala na Slovenijo. Duhovnik je v naši fari Woodford fr. Denis v cerkvi naredil lepo pridigo z razlago in moralno podporo in z molitvijo za Slovenijo. Razdelil je po klopeh zemljevid Slovenije in vprašal kaj bi rekli državljani, ako bi se to pripetilo Avstraliji. Tudi po drugih cerkvah kjer živijo našI rojaki so molili za Slovenijo

Naj tukaj dodam še moje prepričanje, da ne bo pomote. Samostojno Slovenijo smo dobili po priprošnji nebeške Matere Marije, katero smo dolga leta 24. maja prosili kot Pomočnico Kristjanov in po milosti Božji. O tem sem prepričan, saj sami številčno tako šibki tega nebi zmogli. Pater Bazilij nas je v vsakoletni majski številki MISLI vspodbujal, naj molimo za domovino Kako naj drugače razlagam protest sredi Brisbana s par ducat rojakov? Bilo pa nas je več kot tisoč in naš protest je bil na prvih straneh dnevnikov in televizije. Kako drugače naj si razložim tako močan odziv tukajšne medije in političnih voditeljev v korist Slovenije. Ako je komu kaj uspelo, da smo naredili kaj dobrega za rojstno domovino je pač milost, da smo znali odgovoriti na klic pomoči v pravem času. Zato danes lahko rečemo: Hvala Bogu za samostojno Slovenijo.

Ob pogledu na zaj na tiste kritične dneve osamosvojitve Slovenije moram posebno povdariti močno podporo brisbanskih rojakov, na katere je domovina lahko ponosna, saj so nudili svoj čas, delo in denar za pomoč Sloveniji. Lepo bi bilo, da bi domovina to tudi bolj upoštevala. Poleg denarne nabirke za pomoč Sloveniji smo priredili tudi društvene prireditve za pomoč Sloveniji in kasneje tudi za pomoč hrvaškim beguncem.

Upam in želim, da bo naša rodna domovina Slovenija ohranila in poživela stare slovenske vrednote: Resnica, Ustvarjalnost. Delavnost. Podjetnost. Predanost. Pravičnost. Odprtost. Strpnost. Poštenje. Solidarnost.

Lep pozdrav iz Kraljičine dežele - Queensland

Mirko Cuderman