Piše : Lojze Košorok za Glas Slovenije

Zgodovina Slovencev in
USTANOVITEV SLOVENSKEGA DRUŠTVA V SYDNEYU

Uvodna beseda

Ta zapis je nastal kot skromen poskus da na najkrajši možni način predstavimo delovanje Slovenskega društva Sydney v dobi 40-letnega obstoja. Pisanje ima sicer dokumentarno in zgodovinsko vrednost, ker ima osnovo v dokumentaciji, zapisnikih in poročilih društvenega arhiva. Poudarjam pa, da je ta zapis še nepopoln in ne dokončno urejen! Očitno v arhivu marsikaj manjka. Ni vseh sejnih zapisnikov, niti zapisnikov občnih zborov, da ne govorim o korespondenci. Vendar moramo upoštevati dejstvo, da posebno v prvem obdobju društvo ni imelo svojih lastnih prostorov in so si zapisnikarji in tajniki podajali dokumentacijo iz roke v roko.

Zavedam se, da bi bil ta zapis lahko boljši in popolnejši, če bi si kdorkoli vzel več časa, da preštudira dokumentacijo, ki je na razpolago, ali da se pogovori z nekaterimi odborniki, ki bi lahko marsikaj povedali in dodali. Da je društveni arhiv trenutno tak, kot je, gre zasluga Olgi Lah, ki je v zadnjem trenutku pred pripravami za 40. obletnico arhiv uredila kolikor je mogla.

Kot je omenjeno, je to le kratek opis, za popolnejšo kroniko si bo kronist moral vzeti veliko več časa, zbrati in prečitati bo moral vse članke v revijah, ki so kdaj poročali o društvenem delovanju, predvsem so to MISLI, ŽAR in vsa društvena glasila, nato slovenske strani v časopisu NAŠE NOVINE in NOVO DOBA, RODNI GRUDI in koledarji Slovenske izseljenske matice, melbournski VESTNIK in morebiti članki v drugih časopisih in koledarjih v zamejstvu in tudi domovini.

Težko in odgovorno delo! Zato se mi naj ne zameri, če marsikdo v tem zapisu ne bo našel svojega imena ali dogodka, ki bi bil omembe vreden! Štirideset let je relativno dolga doba! Za društvo lep in visok jubilej. Društvenih dogodkov bi bilo za debelo knjigo. Veliko dogajanj ni bilo nikjer zapisanih, veliko lepega je že zdavnaj šlo v pozabo, ostalo pa je veliko lepih spominov. Vsega ne bo mogel zapisati nihče! Bilo bi pa priporočljivo, da bi se društveni arhiv še uredil in dopolnil, kolikor je to mogoče.

Vsi vemo, da so med pokojnimi že številni člani, med njimi tudi trije predsedniki. Ludvik Klakočer, vidna osebnost v naši skupnosti, dolgoletni pevovodja več pevskih zborov, glasbenik in organist. Jože Čuješ, dolgoletni kulturno-društveni delavec, pionir naše skupnosti, ki je s svojim delom posegal na vsa področja društvenega in kulturnega življenja Slovencev v Sydneyu. Že leta 1961 je bilo njegovi soprogi podeljeno častno članstvo, prvo te vrste nekomu, ki ni slovenskega rodu. Jože Čuješ je dajal ton in smernice društvom v Sydneyu - legendarna osebnost! Jože Petrič, dolgoletni član odbora S:D:S., ki je z izredno požrtvovalnostjo delal v društvu in zunaj njega, za dobrobit naše skupnosti. Isto bi veljalo za člana Lucijana Kosa, ki je že tudi med pokojnimi. Med pokojnimi je že tudi veliko zaslužnih članov, ki so marsikaj postorili v prid društva. Vsem naš spomin!

V tem zapisu je tudi manj podatkov iz zadnjega obdobja, ki ga imamo še vsi najbolj v spominu. Skušal sem s podatki osvetliti predvsem prvo obdobje pionirskega dela, ke se nam vedno bolj odmika iz našega spomina. Sam sem v društvenem odboru deloval 11 let. Večino glavnih akterjev poznam osebno, zato poznam težave in vse naše skupne probleme, s katerimi smo se soočali. Vedno sem z zanimanjem spremljal društveno življenje, kot vso ostalo skupnost, in delovanje drugih organizacij in ustanov. Sodeloval sem v slovenskem tisku in občasno poročal o našem delovanju v občilih v Sloveniji, največ pa v našem tisku v Avstraliji. Slovenskemu društvu ob jubileju prav iskrene čestitke!

Prihod prvih Slovencev v Avstralijo

V letu 1997 mineva 40 let odkar je bilo uradno ustanovljeno društvo, ki ga danes poznamo pod imenom Slonensko društvo Sydney, in katerega obletnico smo svečano praznovali 27. in 28 septembra 1997.

Slovenstvo na območju Sydneya pa se ne začenja z letnico 1957, pač pa se je začelo vsaj že 8 let prej. Prvi val Slovencev je v Avstralijo prišel med 1947 in 1950. To je bila tako imenovana politična emigracija, ki je bila prisiljena zapustiti svoja ognjišča, naj so bili izgnani, bodisi od okupatorja med drugo svetovno vojno ali od povojnih oblasti v domovini. Drugi in največji val Slovencev pa je prišel med leti 1950 in 1960, še vedno begunci, ki smo domovino zapustili zaradi slabih razmer, tako političnih kot ekonomskih. Po letu 1960, in pozneje, je prihod Slovencev kljub oddprtim mejam bistveno manjši, po leti 1975 je priseljevanje komaj omembe vredno.

Priseljevanje med prvo in drugo svetovno vojno je bilo neznatno, ve se le, da kakšne organizirane skupnosti niso imeli. Očitno, tega dela emigracije ni nihče raziskoval; vemo le, da so bili iz Primorske,odkoder so se umikali pred italjanskimi fašisti. Koliko je nas Slovencev na območju Sydneya, bo ostala skrivnost. Različni pisci omenjajo, da nas je od 3 do 10 tisoč. Možno, dejstvo je, da smo za Melbournom največja skupina.

Združevanje

Naravno je, da se Slovenci radi družimo med seboj, v tujini še toliko bolj težimo drug k drugemu; jezik, navade, skupna usoda naroda, kultura in sto drugih dejavnikov nas povezuje.

Prva združevanja Slovencev so bila zbirna taborišča. Omenjam le nekatera: v Viktoriji Bonegila, Greta pri Newcastlu, v okolici Sydnya pa St. Marys. Tam so se Slovenci med seboj spoznavali in od tam odhajali naprej po Avstraliji. Nekateri so se naselili kar v St. Marysu, če so le našli v bližini zaposlitev. Po pričevanju le-teh se je že v taborišču in kasneje izven njega začelo organizirano združevanje. Sem sta iz ZDA prišla dva slovenska duhovnika, patra Beno Korbič in Klavdij Okorn in leta 1952 so ustanovili list MISLI, ki izhaja še danes.

Prvo organizirano skupnost so imenovali Slovenska zveza (nekateri pravijo tudi Zveza Slovencev?) in je predhodnica današnjega društva. Prirejali so že zabave po okolici Sydneya - v Darlinghurstu leta 1954. Istega leta Jože Čuješ izda prvi laični časopis Slovenska kronika. Po podatkih, ki jih imam, so izšle le tri številke. V St. Maysu so kupili tudi zemljišče,za bodoči slovenski dom. Vendar ga slovenska skupnost ni zmogla odplačati in obdržati. Leta so imeli v St. Marysu prvi slovenski Tabor, slovensko bogoslužje, romanja in podobno. Širili so slovenske knjige, ki so jih naročali v Celovcu, Gorici ali Trstu. Glavno vlogo je imel Jože Čuješ, pojavljajo pa se imena: J.Voršič, L.Glogovšek, J.Forte, ing. J.Jež, dr. Linther, S.Tory, F.Bresnik, J.Šuštar, I.Stanjko, T.Černuta in drugi.

Pri združevanju Slovencev v Sydneyu in drugod po svetu je slovenski duhovnik tisti, ki prvi povezuje Slovence, jim poskuša pomagati in je njih duhovni vodnik. Tudi v Sydneyu niso bili izjema. Posebno prvi so bili potrebni društvu in ti so bili: že omenjena patra Beno in Klavdij, za njima pa patri R Pivko, B.Ambrožič, O. Hajnšek, V.Jenko in dr. I.Mikula.Ti so bili med prvimi, ki so bili tudi najbolj povezani z društvom in tudi v kasnejši dobi z ostalimi slovenskimi organizacijami. Vso slovensko dušno pastirstvo v Avstraliji so prevzeli frančiškani. Vsi omenjeni so prišli iz ZDA, kasneje so prihajali duhovniki iz matične frančiškanske province iz Slovenije, z izjemo dr. Mikule, ki je bil škofijski duhovnik, iz avstrijske Koroške. Z ureditvijo Verskega središča v Marrylandsu v kasnejših letih, slovensko društvo ni prav nič izgubilo, nasprotno, vsa slovenska skupnost se je dopolnjevala in postala za marsikaj bogatejša.

Štirideset let obstoja društva bi nekako razdelili na tri obdobja. Prvo obdobje, ko je društvo delovalo brez svojih lastnih prostorov in v katerim je opravljalo pionirsko delo. To bi bilo nekako od ustanovitve do nakupa zemljišča v Hosley Parku - 1957-1969. Drugo obdobje do graditve doma, društvenih prostorov v Wetheril Parku. In tretje obdobje po postavitvi novega doma, časovno, od leta 1985 naprej.

USTANOVITEV SLOVENSKEGA DRUŠTVA V SYDNEYU

Proti koncu leta 1956 je končno dozorela ideja, da se ustanovi organizacija, ki bi povezovala vse dobronamerne Slovence in si ustanovila svoj DOM! Pater Bernard Ambrožič je v Woollahri, na 121 Queen Streetu imel v najemu hišo, last frančiškanskega reda, v kateri je novo ustanovljeno društvo dobilo svoje prostore. Pobudniki in sklicatelji so bili: Milivoj Lajovic, Ljenko Urbančič, Jože Čuješ, Milan Pleterski, Janez Klemenčič, Stanislav Rapotec, Oton Turnšek, Robert Mršnik in Štefka Fretze; ti so 12. januarja 19957 sklicali sestanek, na katerem so izbrali pripravljalni odbo. Njih naloga je bila, da skliče in izvede ustanovni občni zbor. Pripravljalni odbor so sestavljali: predsednik Milivoj Lajovic, podpredsednika Ivan Plesničar in Simon Pevc, tajnika Ljenko Urbančič in Tončka Vodopivec, blagajnika Janez Perko in Niko Krajc.Odborniki: Milan Pleterski, Alojzij Kepa in Jože Renko.

Ustanovni občni zbor je bil 2. februarja 1957 v prostorih 121 Queen Street, Woollahra. Takrat je bil izvoljen prvi odbor, sprejeta prva pravila, v katerih je bilo zapisano: >SMOTER DRUŠTVA: POVEZATI VSE ONE DOBRONAMERNE SLOVENCE, KATERIM JE PRI SRCU KULTURNI IN MATERIALNI DOBROBIT TER SVOBODA SLOVENSKEGA NAROD! DRUŠTVO JE NESTRANKARSKO IN SI POSTAVLJA ZA VZOR DEMOKRATIČNE, KRŠČANSKE IN ČLOVEČANSKE PRIDOBITVE.<

V upravni odbor so bili izvoljeni enoglasno:
predsednik: Milivoj Lajovic častni predsednik:
podpredsednik: Simon Pevc p. Bernard Ambrožič
podpredsednik. Ivan Plesničar nadzorni odbor:
tajnik: Ljenko Urbančič p. Bernard Ambrožič
podtajnica: Tončka Vodopivec Stanislav Rapotec
blagajnik: Janez Perko Jožef Cej
ref. za kulturo: Neva Rudolf Niko Krajc in
gospodar: Milan Pleterski Konrad Švajcer
odbornik: Alojzij Kepa

V prvem poslovnem letu so uredili prostore v domu, ustanovili kulturni krožek, uspela so nedeljska popoldanska predavanja in družabni večeri. V domu je bilo tudi nekaj stanovanj, predvsem za samce.

Društveni tajnik Ljenko Urbančič je postal upravnik doma. Hišo so dobili v najem tudi za naslednjo leto ¸1958 in trije direktorji so bili odgovorni za red in plačilo. Klakočer je¸organiziral pevski krožek, ki pa se ni obnesel. Podoben poskus ni uspel niti z igralsko skupino. Imeli pa so v Paddingtonu pet uspelih zabav.

Naslednji redni občni zbor za naslednjo poslovno leto je bil v domu 15 februarja 1958. V upravni odbor je bilo izvoljenih osem oseb, nadzorni odbor pa pet. Predsednik Janez Perko, tajnik Ivan Gologranc, blagajničarka Tončka Vodopivec.

Že 4.januarja t.l. je igralska družina Slovenskega društva Melbourne gostovala v Sydneyu z igro ŽUPANOVA MICKA. Vsekakor dogodek, prva slovenska igra v Sydneyu! Končno je to bil povod, da sta bila 15. marca ustanovljena dramska skupina in pevski zbor. Pri igralski družini sta se predvsem angažirala Vlasta Cergol in Karel Dolenc. Prvo igro naštudirajo in jo priredijo 22.7 58 v Maccabean Hallu. Igro GLAVNI DOBITEK ponovijo v Paddingtonu in 19. oktobra že z njo gostujejo v Newcastlu. Ta dan je tudi rojstni dan tamkajšnega slovenskega društva TIVOLI, ki deluje še danes.

Igralska družina si je nadela ime >SOČA<. Končno se ime društva preoblikuje v ime:SLOVENSKO DRUŠTVO SYDNEY, (SLOVENE ASSOCIATION SYDNEY) kakor ga uradno imenujejo še danes.Vrstijo se različna predavanja kot na primer S. Rapotca: Umetnost družabnosti in še druga.

Zaradi nezadovoljnega upravljanja doma se večkrat menjajo upravnik in oskrbniki. Končno upravništvo prevzame predsednik Janez Perko, oskrbništvo pa Franc Valenčič. Problemi nastajajo zaradi nediscipliniranosti nekaterih stanovalcev in tudi gostov. Porodi se ideja, da se ustanovi pravnomočna družba, ki bi upravljala dom in izvedla nakup lastne hiše. Sklenjeno je bilo, da se konec junija, ko se izteče najemna pogodba, začno pogajati za nakup hiše.

Tretji redni občni zbor je bil 17. januarja 1959 za naslednje poslovno leto, v domu na Queen Street 121, Woollahra. Izvoljeni so bili za predsednika Janez Perko, za tajnico Vlasta Cergol, za blagajnika Marjan Kovač in še šest odbornikov. Na zboru so potrdili nakup hiše in društvo naj bi bilo pokrovitelj in prispevalo začetni kapital. Ustanovili so in tudi registrirali družbo SLOVENE DOM Pty. Ltd.

Na njihovem prvem občnem zboru so bili izvoljeni kot direktorji družbe naslednji direktorji: Janez Perko, Ludvik Klakočer, Dušan Lajovic, Jože Čuješ in Emil Fretze. Takrat so imeli okrog 30 delničarjev, ki so obljubili, da bodo kupili delnico v višini 50 funt-šterlingov. Vendar se je pozneje pokazalo, da hiše v Woolahri niso mogli obdržati iti kupiti, zato je prišlo do nakupa hiše na Metropolitan Rd., 7, Enmore.

Dramska skupina SOČA postavi na oder komedijo NE KLIČI VRAGA, s ponovitvijo v Wollongongu in igro DOKTOR. V okviru verske organizacije pa so v Paddingtonu v cerkveni dvorani 26. novembra uprizorili igro TRIJE VAŠKI SVETNIKI, v režiji Karla Dolenca.

Klakočer sprejme funkcijo pogojno, dokler se ne najde primerne osebe, predsedniško mesto v juliju prevzame Janez Klemenčič. Odbor je imel veliko dela z urejanjem prostorov, da so bili primerni za družabna srečanja članov in Slovencev. Zaradi medsebojnih nesoglasij društvo ni objavljalo svojih dejavnosti v Mislih ali Žaru, zato je tajnik Jože Čuješ začasno ali po potrebi izdajal informativno okrožnico pod imenom NAŠ DOM. Viden je osip članstva. V režiji Jožeta Čuješa igralska skupina SOČA naštudira in uprizori igro ZDRAVNIK PROTI LASTNI VOLJI. Prvič v tej dobi nastopijo otroci s pevskimi in baletnimi točkami, skupno z igro dne 9. decembra 1960. Redno pa se prirejajo že utečene zabave.

Na naslednjem petem občnem zboru, 14 januarja 1961, so bili izvoljeni: predsednik Janez Klemenčič, tajnica Vlasta Cergol, blagajnik Stane Salobir in še pet odbornikov ter trije v nadzorni odbor. SOČA naštudira Finžgarjevo igro VERIGA, ob avtorjevi sedemdesetletnici. Igro so ponovili v Paddingtonu in v Blacktownu. Povsod je bil obisk nezadovoljiv.

Janez Klemenčič je izoblikoval društveni znak: emblem z znakom knježjega kamna, v vencu nageljnov, z napisom Slovensko društvo Sydney. V tem poslovnem letu ostane društvo brez svoje strehe, družba pa je zaradi finančnih težav hišo prodala.Odslej so odborove seje v zasebnih prostorih, sprva pri ge Cergolovi, nato pri L.Kmetiču in več let pri gdč. Tončki Vodopivec. Zabave se prirejajo v najetih dvoranah.

S prihodom p. Odila Hajnška v Sydney so v naslednjih letih igralska skupina in pevci za vaje dobili prostore v frančiškanski dvorani na Oxford Streetu v Paddingtonu.

Društvenemu odboru je ob nizkih prihodkih odplačevanje postalo težko breme. Nekateri delničarji družbe, ki so obljubili vplačevanje delnic se teh obljub niso držali. Tudi s strani direktorjev družbe je bilo očitno premalo zainteresiranosti, medsebojnega sodelovanja med direktorji in odborniki društva skoraj ni bilo.

Avgusta leta 1957 je začel izhajati list ŽAR, sprva last urednika Ljenka Urbančiča, nato ga je izdajal konzorcij. Ker je bilo društvo v prostorih slovenskega doma v Woollahri, ki ga je imelo v najemu društvo, je večina menila, da je ŽAR društveno glasilo. To so sklepali tudi po tem, ker je list pač poročal tudi o društvu. Zaradi nesoglasij in neresnosti posameznikov je kmalu prišlo do zaostritve med Društvom - Žarom - Mislimi in posredno tudi družbo Slovene Dom Pty. Ltd. Prišlo je do neljubih posegov, odstopov od funkcij, izključitev iz društvenega odbora in članstva, urednik Misli je celo dal ostavko na svoje dosmrtno častno predsedništvo in iztopil iz društva. (Zapisnik seje 7.3.1959). Od devetih izvoljenih odbornikov so konec poslovnega leta ostali le trije, ostali so bili kooptirani v odbor.

Kljub vsemu pa so se posamezniki trudili na vseh področjih društvenega in kultrurnega delovanja in voz slovenstva vlekli naprej.Posledice so bile logične in slovenska skupnost je za vselej izgubila marsikaterega odličnega delavca. Kakor že, pionirsko delo je bilo opravljeno v teh prvih petih letih.

Naslednji občni zbor je bil v prostorih Y.M.C.A. na Pitt St.,325, Sydney, 20. januarja 1962. Izvoljen je bil pet članski odbor: predsednik Janez Klemenčič, tajnik Lojze Košorok, blagajničarka Tončka Vodopivec ter odbornika Lojze Kmetič in Lucijan Mozetič.Soglasno je bil sprejet predlog, da se podeli častno članstvo Mr. & Mrs. Milton Jarvie. Predsednik po treh mesecih odstopi, predsedniško mesto prevzame Lojze Košorok, tajniško pa Lojze Kmetič.

Poleg že redno vpeljanih zabav se društveno delo osredotoči na kulturno delo, s prihodom agilnega patra Odila se je delo razmahnilo. Zečne se s šolo, imenovano Slomškova šola, sprva v Paddingtonu, nato v Leichhardtu in Cabramatti. V organizaciji KARITAS se ustanovi godba, na oder postavijo igro TRIJE TIČKI in igro SVOJEGLAVČEK. V režiji Ivana Koželja pa igro DVA LAŽI-ZDRAVNIKA. V okviru društva je bil 5. maja prirejen materinski dan z izredno bogatim programom in 6.oktobra ob 100 letnici Slomškove smrti Slomškova proslava. Na obeh so nastopali v večini otroci Slomškove šole L.Klakočer že pridno vadi moški zbor, ki že začenja z nastopi na raznih prireditvah.Na Miklavževanju pater Bernard podeli učencem Slomškove šole lepo izdelana spričevala. Navzočih je bilo več kot 40 otrok.

Občna zbora za leti 1963 in 1964 sta bila v prostorih Y.M.C.A. Pitt St., 325, Sydney.

Občni zbor za leto 1965 pa v cerkveni dvorani St., Francis v Paddingtonu.

Na omenjenem zboru je bilo odločeno, da se mandat odbora za finančno leto, kakor je v navadi v Avstraliji, konča s 30. junijem. V letih 1963 do sredine leta 1969 predseduje društvu Jože Čuješ in tajništvo vodi vsa ta leta Tončka Vodopivec. Prva tri leta opravlja tudi blagajniške posle, nato od 1965 do vključno 1968. leta blagajno Vinko Ovijač.

Vsa ta leta je povdarek na kulturnem delu. Slomškova šola deluje v Leichhardtu, Cabramatti in nekaj let v Condell Parku. Društvu je uspelo, da je vsaka sekcija delovala samostojno, nastopali pa so skupno. Lepo je delovala dramska sekcija pod vodstvom Ivana Koželja. Moški pevski zbor marljivo vadi pod taktirko pevovodje Ludvika Klakočerja. Zbor nastopa pri različnih kulturnih prireditvah, nadene se ime >ŠKRJANČKI<, gostuje v Melbournu, občasno sodeluje s petjem pri slovenskem bogoslužju, prirejajo samostojne koncerte in izdajo LP ploščo. Dramska skupina je nastopila z igrami PRI KAPELICI, RADI OREHA, s to Finžgarjevo dramo so gostovali tudi v Canberri.

Društvo je navezalo stike in sodelovalo z melbournskim društvenim glasilom VESTNIK. V teh letih se izoblikujejo proslave in družabne prireditve, kot so materinski in očetov dan, kurentovanje, Jožefovanje silvestrovanje in podobno. Te prireditve so postale tradicija in jih društvo pod temi imeni prireja še danes.

Leta 1963 v naši sredini pozdravimo p. Velerijana Jenka, ki prevzame dušno pastirstvo v Sydneyu, kasnejšega ustanovitelja Slovensko versko-kulturnega središča v Sydneyu, s sedežem v Merrylandsu. Oktobra 1968 pozdravimo v naši sredini prvega slovenskega škofa v Avstraliji, dr. Janeza Jenka iz novo ustanovljene slovenske škofije v Kopru.

Ob desetletnici društva priredi odbor v Marayongu slovenski Tabor, ki je bila takrat naj bolj množično obiskana prireditev. Tabor je bil spomin na Majniško deklaracijo in 100 letnico slovenskih Taborov.

Na prireditvah se že pojavljajo narodne noše, prve je za otroke šivala Ivanka Kariž, kasneje pa Marija Košorok in druge. Alfred Brežnik je skiciral nov društveni znak, emblem v treh narodnih barvah z napisom Slovensko društvo Sydney, katerega oblika je bila primernajša za izdelavo značk. To je znak, ki ga poznamo vsi,v uporabi je še danesv znak, ki krasi društveni prapor, članske izkaznice in vse društvene tiskovine.

Društvo je izdalo in natisnilo za učence Slomškove šole lepo knjižico, učbenik PRVI KORAKI, priredil Jože Čuješ, ilustrirala Agata Logar. Za učence odličen pripomoček, v nakladi 400 izvodov.

Akcija za dom

Važen mejnik v zgodovini društva je brez dvoma AKCIJA ZA DOM, ki jo je julija1964 ustanovila skupina 7 rojakov. Na novo se je prebudila želja po lastnem domu. Med seboj so izbrali tri zaupnike, Alfreda Brežnika, p. Valerijana Jenka in Vinka Ovijača. Začeli so zbirati denar. Ob prvi obletnici leta 1965, izdajo brošuro PRVO LETNO POROČILO, naslednje leto 1967, izide Drugo in tretje leto zadnje, Tretje letno poročilo. Do takrat se je v blagajno nabralo 6681 dolarjev. V vsaki brošuri je vidno prikazana vsa tedanja društvena dejavnost. Pravila Akcije postanejo del društvenih pravil Odbor je pripravljal nova društvena pravila, ki naj bi bila registrirana in bi društvo s tem dobilo svojo legitimnost.

Končno se je že resno mislilo za nakup zemljišča in 31. oktobra 1968 je bila podpisana kupna pogodba za zemljišče na Ferrers Rd., 45, Horsley Park, občina Fairfield. Pogodili so se za vsoto 6.600 dolarjev. V imenu društva so podpisali zaupniki, podpisana pa je bila tudi pogodba med društvom in zaupnikom.

Zemljišče na gričku ima prav lep razgled, vse do središča mesta Sydney, Za nakup si je veliko prizadeval Adolf Peršič, ki je dolgo iskal primerno zemljišče in ga tudi našel. Kot prva večja kulturna prireditev na zemljišču je bil Prešernov tabor, na cvetno nedeljo 1969, z mašo, blagoslovom butaric, z bogatim kulturnim sporedom, športom in plesom z godbo. Naj omenim še nekaj prizadevnih odbornikov, ki so vsa ta leta sodelovali in si prizadevali za dobrobit Slovencev v Sydneyu, poleg že prej omenjenih oseb, ki se pojavljajo v tem zapisu, in ti so bili: Rudi Brežnik, Janko Berginc, Mile Klemenčič, Vinko Kobal, Marija Košorok, Jože Marinč, Štefka in Emil Fretze, Matija Okorn, Franc in Marija Ratko, Jamškovi in še bi lahko naštevali. V zadnjem obdobju društvo naveže prve stike s Slovensko izseljensko matico. Članstvo je naraslo, društvo dobiva na ugledu in slovenska skupnost dobiva svojo obliko in indentiteto. Vzporedno je p. Valerijan zidal cerkev in z organiziranim delom v teh letih postavil temelje današnjemu Verskemu centru v Merrylandsu. V tem času smo se Slovenci že postavili na trdnejša tla in si ekonomsko opomogli. V teh letih so Slovenci začeli z obiski v Slovenijo. Za poslovno leto 1969/70 ni na voljo zapisnikov, le iz pravkar tiskanega MEMORANDUMA društvenega pravilnika razberemo novi upravni odbor, ki je v tem poslovnem letu deloval, in to so: predsednik Lojze Košorok, podpredsednik Vinko Ovijač, tajnica Silva Batič, blagajničarka Marija Košorok, ref. za zabve A.Peršič. Ref.za mladinsko aktivnost Stane Petkovšek, ref. za članstvo Matija Okorn, ref. za soc. P. Valerijan Jenko in gospodar Franc Ratko. Delo nadzornega odbora opravljajo po novih pravilih zaupniki. V tem letu se je odbor trudil, da uredi prostore in zemljišče za primerno delovanje in potrebe društvenih dejavnosti. Redne zabave pripravlja in organizira še v najetih dvoranah. Zamisel je bila, da se čimprej postavi na zemljišču dvorana, za katero je načrte izdelal ing. Ivan Žigon. Vendar do te izvedbe ni nikdar prišlo. Občni zbor za poslovno leto 1970/71 je bil na zemljišču Ferrers Rd., 45, Horsley Park, 17.5.1970. Zaradi potovanja v domovino, v juliju je odpotovalo 53 članov, je bil občni zbor predčasno. Skupinski polet je organiziral Matija Okorn. Po sklepu zbora dotedanji odbor zaključi svoje delo ob izteku mandata in 4.7.1970 na predajni seji, odborniki predajo svojo dolžnost, v dogovoru z odborniki pa naj bi novoizvoljeni odbor deloval le do registracije. Na seji je prevzel predsedniško mesto Angel Batič. Po sklepu občnega zbora izide prva številka društvenega glasila Slovenska kronika, (od koder tudi gornji podatki). Izšle so le tri številke tega lista.Urednik je bil Jože Čuješ. V tem času se v društvu in odboru pojavijo razna trenja, nekateri v odboru reagirajo kot opzicijski poslanci v parlamentu! V odboru je prihajalo do konfrontacij in nesporazumov, delo je bilo do skrajnosti otežkočeno. Zaupniki zato skličejo izredni občni zbor društva, ki je potekal 26.julija 1970 v Poljski dvorani v Canley Vale-ju. Zbor ni prinesel nobenega sklepa, med člane pa je vnesel še več zmede in nezaupanja. Še danes imam vtis, da so bile takrat na delu nam nerazumljive in nevidne sile!

V decembru sprejme mesto predsednika Ivan Bavčar in tajniško mesto Stane Petkovšek. Ta odbor je deloval do konca marca 1971. Občni zbor v Poljski dvorani Canley Vale, 7.3.1971, se takrat zaradi dolgih procedur ni končal, izbran je bil nov odbor, kateremu naj bi predsedoval Jože Čuješ. Z zborom se je nadaljevalo 28.3. v društvenih prostorih. Zaradi načelnih nasprotij je protestno odstopilo iz odbora pet članov in zapustilo občni zbor. Razcep ni bil samo v odboru, temveč tudi v članstvu. Od tedaj vodi društvo predsednik Lojze Kmetič.

DRUGO OBDOBJE DRUŠTVENEGA DELOVANJA

Tako prehaja Društvo v svoje drugo obdobje delovanja. Cilji ostanejo isti, predvsem je želja vseh, da čimprej pridejo do svojega doma, kar je želja vseh dobronamernih Slovencev. Končno se društvo registrira 16. avgusta 1971. Slovensko društvo Sydney se pravno ustanovi kot Družba z zavezo, omejeno na jamstvo. Prvi občni zbor kot Družba je bil 7. nov. 1971. Za predsednika je ponovno izvoljen Lojze Kmetič

Prepis zemlje na društvo, kot na legalno družbo se opravi v letu 1975. Tako so zaupniki razrešeni vseh dolžnosti in odgovornosti.

Zidava doma

Prvi odbor, kot vsi naslednji, se spoprime z delom, ki ni bilo lahko. Že pri samih prošnjah za gradbena dovoljenja so naleteli na nepričakovane ovire in birokracijo. Izkazalo se je, da je zemljišče v zelenem pasu in so kakršne koli gradnje do skrajnosti omejene. Za to ni pristojna le občinska oblast, pač pa država NSW. Vsaj ta ima končno veljavno odločitev. Vsi se čudimo, da na to nismo bili opozorjeni vsaj od odvetnikov ob nakupu zemljišča. Po vseh mogočih intervencijah in prošnjah se je našla luknja v zakonu, da je društvo dobilo zeleno luč za gradnjo. Ta >luknja< je našo skupnost drago stala in ker birokratski mlini meljejo počasi, je bil dom zazidan le do polovice. Dom ni bil dokončan, ker je birokracija društvo prisilila v selitev. Zidavo je zaviralo tudi pomanjkanje denarja, pomagali so si s posojili v banki in s kratkoročnimi brez obrestnimi posojili nekaterih odbornikov in član. Postopoma so prostori postali fuunkcionalni, z vsemi pritiklinami in tudi okusno urejeni. Urejeno je bilo tudi okolje, balinišča, bazen, parkirišče itd. Člani so pomagali z denarjem, prostovoljnim delom, raznimi materiali in podobnim. Član B.Marinič je npr. Na svoje stroške dal urediti avlo, kjer je stalo poprsje F:Prešerna.

Kulturno in društveno delovanje

V lastnih prostorih je bilo družabno in kulturno delovanje lažje in kulturno življenje se je odvijalo nemoteno. Le za večje prireditve in gostovanja so bile najete večje dvorane. V tej dobi je gostovalo kar nekaj ansamblov in kulturnih skupin iz domovine. Tako je imelo društvo leta 1972 v gosteh kot prvo skupino ANSAMBEL SLAK. Nato MINORES, SAVSKI VAL, OTTAVIO BRAJKO, LJUBLJANSKI OKTET, PLANŠARJE in še koga.

V društveni dvorani so nastopili s komedijo Toneta Partljiča MOJ ATA SOCIALISTIČNI KULAK, igralci ljubljanske Drame in Mestnega gledališča ljubljanskega. Izseljenska matica je posredovala, da je društvo dobilo poprsje pesnika Franceta Prešerna, delo akademskega kiparja Zdenka Kalina.

V društvu smo se srečavali z raznimi gosti iz domovine: s kulturniki, novinarji, s pisatelji in pesniki. Imeli smo goste iz AMERIKE, Tony Petkovšek je iz Clevelanda pripeljal skupino Slovencev, ki je zasadila nekaj dreves. Tony pa je posnel prenekateri pogovor z našimi odborniki in rojaki in jih nato predvajal v Ameriki v slovenskih radijskih oddajah. Društvo je navezalo stike z Izseljensko matico, konzulatom, tako so nemoteno prihajale sem knjige, revije, časopisi, filmi in še kaj. Skratka, kulturna povezava je stekla na vse strani, povezani smo bili z domovino in tudi s tukajšnimi slovenskimi društvi. Končno normalno sodelovanje.

Tudi s poukom slovenščine za otroke so začeli, vendar tu ni bilo veliko sreče. Nekaj več sreče je bilo s folklorno skupino. Takrat jo je vodila Marija Košorok, otrokom je naredila tudi narodne noše. Na tekmovanju 27 etničnih skupin, ki so se pomerile v mestni hiši v Sydneyu, so odnesli prvo nagrado, kot folkloristi z najlepšimi narodnimi nošami. Dobili so pokal in nagrado 500 dolarjev. S folkloro so nadaljevali, s presledki, vse do današnjih dni. Danes pleše že tretja generacija, problem so učitelji, ob vsej dobri volji pa je premalo profesionalnega kadra.

Z ustoličenjem Prešerna je bil na isti slavnosti razvit društveni prapor za katerega ima največ zaslug Tone Bulovec.

V tem obdobju je bila v okviru društva le ena gledališka predstava. VDOVA URŠLINKA je bila odigrana v Strathfieldu 4.sept. 1976. Družabne prireditve so bile v tem obdobju na vrhuncu, krajše proslave, materinski in očetovski dnevi, miklavževanje so že prava tradicija.Prireditve so bile zadovoljivo obiskane in nemalo predstav je bilo nepozabno doživetje. Za družabno in kulturno delovanje imajo v tej dobi največ zaslug Marija in Vinko Ovijač, Danica in Jože Petrič A.Brežnik, F.Stare, L.Kmetič, I.Koželj, posebne zasluge za marsikatero organizacijo na raznih področjih izven društvenega okvira imata Ivanka in Tone Bulovec. Društvo se je povezovalo z raznimi ustanovami, organizacijami, društvi, odbori, politiki itd. Omenjni se povezujejo z ustanovami, kot je bil takrat Ethnic Radio 2EA, Ethnic Communities Council, Ethnic Affairs Comission, Zveza slovenskih društev Avstraliji in v NSW ter drugimi organizacijami na lokalni ravni. Skratka, društvo se je odpiralo navzven, kot je narekovala politika multikulturalizma.

Časopisni tisk

S svojimi glasili društvo ni imelo posebne sreče. S tem ni rečeno,da ni imelo v svoji sredi sposobnih ljudi. Leta 1971 je društvo izdajalo trimesečno glasilo DRUŠTVENE NOVICE, prvi urednik je bil Alfred Brežnik, od leta 1972 do 1974 je urejevala Vlasta Klemenčič, in od 1974 do 1977 Danica Petrič. Leta 1979 izide društveno glasilo AVSTRALSKI SLOVENEC, ki ga urejuje in upravlja Ivanka Bulovec, pomaga ji Pavla Gruden. To glasilo preraste društvene okvire, postaja zanimivo in si širi krog bralcev. Od leta 1981 naprej ga ureja Jože Žohar, odstopi od urejanja zaradi neprimernih. oz. obrekljivih člankov. V prvi dobi z dopisi sodeluje tudi Lojze Košorok, nato sedelujeta Pavle Bogataj in Darko Borec in še nekateri drugi. Naslednjih poskusov menda ni bilo. Društvo je svoje prireditve oglaševalo preko Radia 2EA, kar je najučinkoviteje, ter v Mislih in Novi Dobi.

Omenili smo že društveno glasilo SLOVENSKA KRONIKA, ki je izhajala leta 1970, izdane so bile tri številke.Glasilo je urejal Jože Čuješ. Vse tri številke nosijo oznako: Leto III, s tem je bilo izraženo urednikovo mnenje, da Slovenska kronika izhaja tretje leto, kot nadaljevanje istoimenskega glasila, ki je izhajalo leta 1954/55. leta. Ta postane del društva 1977 leta. Uspešno deluje še danes, brez dvoma so imeli lovci veliko lepih doživetij na lovih na divjad ali pri ribolovu. Vsak lov je neka vrsta družabnost, šport, predvsem pa medsebojno prijateljstvo. Navadno se lov konča s piknikom. Vadili in tekmovali so tudi s streljanjem z zračno puško, imajo vsakoletne zabave in večerje in še druge družabnosti. S svojimi lovskimi uniformami so sodelovali tudi na raznih paradah. Občasno so se srečevali s kolegi drugih društev in verjetno < kako duhovito lovsko dogodivščino.

Mladinsko udejstvovanje

Udejstvovanje mladine v društvu je bilo vedno pomanjkljivo. Nikdar in nikomur ni uspelo vključiti v društveno delo mladine. Več kot nekaj skupnih srečanj ni bilo. In to le na >disko< večerih. Častne izjeme so posamezniki, ki so sodelovali s starši v folklornih skupinah in morda petju. Prepričan pa sem, da je imela večina odbornikov napačen pristop in odnos do mladine!

Balinarji so bili, kot pri vseh slovenskih društvih v Avstraliji tudi v Sydneyu vedno aktivni. Odnesli so prenekatero zmago, saj je v društveni vetrini lepo število pokalov in priznanj. Uvedli so tudi vsakoletno tekmovanje za Prešernov pokal. Menda ni bilo vikenda, da ne bi metali krogel. Prirejali so vsakoletna medsebojna tekmovanja, tako na domačem igrišču kot tudi na meddruštvenih tekmovanjih.

V tem obdobju so bili na čelu odborov naslednji predsedniki: L. Kmetič, Dušan Lajovic, Jože Petrič, Tone Bulovec, Vinko Ovijač, Ivan Koželj, krajšo dobo so v tem času delovali še naslednji predseniki: Drago Raber, Janez Zafošnik, Henrik Juriševič in Slavko Prinčič. Kot oborniki pa izstopajo: Neva Menart, Saša Lajovic, Vinko in Ivan Kobal, Alfred Brežnik, Ludvik Klakočer, Franc Stare, Dane Brkovec, Drago Raber, R.Čadež, Franc Mramor, Mirko Godec, Lucijan Kos, Dare Borec, Pavle Bogataj, A.Laznik, Karlo Ovijač, H.Šarkan, Jakob Tomšič, M:Rober, J.Kunc, Ivanka Bulovec in drugi.

Po odstopu petih odbornikov 1971. leta bi bilo pričakovati, da se bodo razmere v društvu umirile, meneč, da so bila trenja le političnega značaja, vendar se je pokazalo, da temu ni bilo tako. Prišlo je do medsebojnih trenj, odstopov iz odborov in celo do izključitev, kar ni bilo v prid in ugledu društva. Čas prinese svoje, okolje in razmere se spreminjajo. Nihče, najmanj pa v društvih, kjer se dela prostovoljno, se neče nihče podrejati nekakšni < samozvanih političnih voditeljev - demagogov, ki so si jemali v zakup >antikomunizem Nestrpnot je napetost še stopnjevala, tako, da je prišlo do neljubih obrekovanj. Šele s posredovanjem odvetnikov in javnih opravičil je prišlo do poravnave. Je pa razumljivo, da je takšna zadeva obremenila društvo tako gmotno kot moralno. Vendar pa so navzlic vsemu nazadnje le zmagali razum, dobra volja in vedno so se našli dobronamerni ljudje, ki so nadaljevali delo v društvu in opravljali svoje poslanstvo ze dobrobit slovenske skupnosti, katere vodilo je bila ljubezen do domovine in slovenstva!

TRETJE OBDOBJE DRUŠTVENEGA DELOVANJA
Prodaja Doma in selelitev

Ko govorimo o obdobjih društvenega delovanja v različnih okoliščinah in časovnem prostoru, bi rekel, da je to tretje obdobje, ki ga je društvo živelo v bližnji preteklosti, ki ga živi danes ob praznovanju štirideset letnice Društva! To obdobje bi začeli z letom 1985, ki je pomemben mejnik v delovanju društva. Mejnik neke dobe je vedno nekaj, kar je preteklost in ko se zečanje nekaj novega, kar je bodočnost. Društvo je bilo pred tem, da si mora najti novo zatočišče, na novem prostoru in začeti znova. Decembra 1984 odstopi kot predsednik Ivan Koželj, in njegovo mesto prevzame Štefan Šernek. Na srečo vse slovenske skupnosti se je našel mož zrelih let, ki ve, kaj mu je storiti, kje stoji in kaj skupnost potrebuje in "kaj mož storiti je dolžan". Vrgel se je na delo, zavedal se je, da je prevzel težko breme in težko nalogo. Podedoval je prazno društveno blagajno in čedno vsoto dolgov.

Država je zahtevala vrnitev zemljišča v Horsley Parku, namen te vrnitve je bilo ustvarjanje zelenih pasov v sydneyskemu okolišu. Sicer je zemljišče imelo svojo vrednost, ki jo je država društvu priznala. Obenem je država uvidevno priznala določeno ekonomsko in moralno vrednost, kar je dom pomenil Slovencem v Sydneyu. Tako so bila društvu dodeljena sredstva, na voljo pa nakup novega zemljišča. Odbor se je odločil za nakup zemljišča, v Wetherill Parku. Tu danes stoji slovenski DOM, ponos vsakega Slovenca in dokaz skupnega slovenskega dela v Sydneyu.

Pogajanja za prodajo in nakup novega zemljišča so se vlekla skoraj dve leti, društvo je dobilo izplačilo šele avgusta 1986. V tem času so bili izdelani načrti za novo gradnjo in ti so bili predloženi občini Fairfield. Tudi tu se kasneje pokaže nepredviden strošek, komunalna uprava zahteva več kot 44 tisoč dolarjev za priključke kanalizacije in kar spada k temu.

Zaradi tega in zaradi drugih težav, predvsem birokratskih, se stvar zavlačije in z delom in kopanjem temeljev začnejo šele marca 1987. Blagoslovitev temeljnega kamna opravi v p. V. Jenko ob asistenci p.C. Božiča. Z zidavo pričnejo v dugi polovici 1987 leta. Gradnja je napredovala relativno hitro, kajti 23. julija leta 1988 je v novi sezidani stavbi blagoslov DOMA. Svečanost in obred je opravil torontski nadškof dr. Alojz Ambrožič, ob. asistenci p. Valerijana in p. Cirila.

Mesec dni kasneje, 22.8. 1988 je že bila prva seja upravnega odbora v novih prostorih. V tem času se začne postopna selitev, prostori so funkcionalni, vendar je še marsikaj za postoriti. Zato se odprtje premakne na 22. april 1989. Od tedaj naprej se že začnejo aktivnosti normalno razvijati. Še nekaj let je trajalo, da so prostori urejeni, kot jih vidimo in uživamo danes

Novi slovenski dom, kakršen je danes, je rezultat dela mnogih rok. Brez dvoma pa gre velik del zaslug za uspeh Slovenskega društva Sydneyu v desetih letih od decembra 1984 - Štefanu Šerneku. Imel je vizijo o slovenski skupnosti, premogel je zagnanost in energijo, da je premagoval prej omenjena nasprotja. Njegova mirna osebnost je vodila Slovence v društvu od 1984 do 1994, to pa je več kot omembe vredno. Znal si je pridobiti odbornike, člane in prijatelje, da so uresničili to, kar so si zadali kot svojo nalogo.

Vemo, da to delo ni bilo brez težav, a je bilo kronano z uspehom. Vsi sodelavci pri zidavi doma so zapisani na spominski plošči, ki visi v društveni dvorani na vidnem mestu v zahvalo in trajen spomin. Če bi imela tak dom, recimo 20 let prej, bi bila naša skupnost v Sydneyu prikrajšana za marsikatero nevšečnost.

Društvena dejavnost

Kljub gradnji so se že utečene društvene dejavnosti odvijala in nadaljevale, še v prostorih >na hribčku<, v Horsley Parku. V tej dobi je moralo društvo plačevati najemnino v svojih bivših prostorih. Tako so tekle nemoteno redne zabave, balinarji in lovci so bili kot vedno agilni. Lovci so v novih prostorih dobili svojo sobo, ki so jo opremeli >po lovsko< in balinarji so dobili svoje balinišče.

Društvo finančno podpre razne nabirke za kulturne in humane namene. Sodelujejo v šolskem odboru, gmotno podprejo lektorat slovenskega jezika na Macquarie univerzi. Slušateljem tega lektorata podelijo nekaj štipendij. Finančno podprejo igralsko družino v Merrylandsu. Znatna denarna pomoč je bila v času osvajanja dana Sloveniji. Moralno in gmotno je društvo podprlo gibanje za osamosvojitev (DEMOS) preko Narodnega sveta za NSW in takrat izhajajoče glasilo Slovensko pismo!

V društvenih prostorih so sprejeli ministra za izseljence v prvi slovenski vladi, dr. Janeza Dularja. Nato predsednika DEMOSa, dr. J.Pučnika. Kasneje še druge ministre, Janeza Janšo, dr. D.Rupla, Lojzeta Peterleta. V teh letih je društvo obiskalo kar lepo število gostov iz domovinee kulturnikov, raznih delegacij, novinarjav, gospodarstvenikov, skupino zdravnikov, politikov in cerkvenih dostojanstvenikov.

Kulturne prireditve in dejavnosti

V novih prostorih so dane vse možnosti, za uspešno delovanje in razvoj vsakovrstnih dejavnosti. Žal so bile in so dane možnosti vse premalo izkoriščene. S krajšimi presledki je delovala in še deluje folklorna skupina, včasih kar po dve. Ti sta občasno gostovali na raznih prireditvah, festivalih, v sydneyski okolici in tudi zunaj nje. Več let je občasno deloval in nastopal moški pevski zbor, ki ga je uspešno vodil Jože Urbas, nekaj časa tudi Š.Šernek. Nastopali so največ na domačem odru, na vseh kulturnih prireditvah. Naj omenim le eno tradicionalno prireditev, vsako prvo soboto v februarju prireja društvo Prešernovo proslavo, ki ima vedno bogat kulturni program. Dejavnost poživljajo gostovanja iz domovine, različni ansambli, solo pevci, pevski zbori in okteti, godbeniki in igralci. Kdo bi znal našteti vse goste, ki so gostovali med nami v Sydneyu? Naj naštejem vsaj nekatere, kar po spominu: Tu sta nastopili pevki Helena Blagne in Simona Weiss. Z ansamblom MAGNETI je gostovala Neda Ukraden. Nato solist Stane Vidmar. Z domačim ansamblom Veseli Gorenjci je nastopal pevec Alfi Nipič, ki mu je društvo ob tej priliki podelilo častno članstvo. Ansambel MAGNET je imel ob drugem obisku v Avtraliji s seboj znanega humorista Jako Šraufencigarja - Vinko Šimek. Med gosti je bil HENČEK s svojimi godci. KOLEDNIKI s citrami, ansambel BIG BEN, nemara so ti med vsemi najbolj >vžgali V zadnjih letih so nastopili na odru našega društva mešani pevski zbor GALUS iz Celovca. Iz Ljubljane mešani pevski zbor Kliničnega centra: Dr.BOGDAN DERČ. Iz Tržiča na Gorenjskem nam je prepeval mešani pevski zbor ZVON. V novembru 1969 je bil nastop TRŽAŠKEGA OKTETA iz zamejstva-Trsta. Hkrati je bila v društveni dvorani razstava dveh slikarjev Marjana Miklavca iz Sežane in Veronike Rakuš iz Ptujske gore. Pred leti je imela v društveni dvorani v Horsley Parku samostojno razstavo v Avstraliji živeča slikarka Romana Žoržut Favier.

Ob 150 letnici izdaje Prešernovih poezij pa sta imela svoj koncert akademski solo pevec Dušan Kobal in pianist ter skladatelj Aleksander Vodopivec, živeč v Trstu. Letos 1977 ob praznovanju dneva državnosti, je nadvse uspešno nastopil oktet LESNA, iz Slovenj gradca, na njihovi turneji jih je spremljal njihov župan Janez Komljanec.

Druge dejavnosti

Leta 1986 je bil ustanovljen Ženski krožek, kjer so članice sprva imele družabna srečanja, ob zidavi doma pa so aktivno pomagale in opravile prenekatero gospodinjsko delo v klubskih prostorih. Posebno so bile dobrodošle v kuhinji. Nekaj let je delovala mladinska sekcija, ki se je zbirala občasno v večernih urah v disku, večjih in drugih aktivnost pa ni bilo. Leta 1992 je bila na posebni prireditvi obeležena 35 letnica društva, med častnimi gosti ni bilo iz pretekle dobe nobenga zaslužnega člana ali odbornika. Slavnost je potekla brez vsakega povdarka na zgodovini društva.

Več kot omembe vredno je dejstvo, da je imelo in ima društvo že vrsto let v svojih prostorih igralne avtomate, ki so dober vir dohodkov.

Na pragu štiridesetletnice društva

Lata 1994 je bil na občnem zboru izvoljen za predsednika Jože Lah. S svojimi odborniki vestno in uspešno nadaljujejo delo, ki gre že po vpeljanih tirih. V zadnjih letih je bilo pokrito balinišče, in okusno uredili okolico. Lep in drag je bil projekt ureditve športnega kompleksa. S tem je dobilo društvo lepo igrišče za tenis, košarko, odbojko, otroško igrišče. Modernizirali in posodobili so pisarno z aparati, kot so telefoni, faks, aparati za preslikavanje, računalniki in še kaj.

Društveni prostori in pritikline

Društveni dom kaj radi poimenujemo tudi kar klub ali klubski prostori, pač po avstralsko! Društvo razpolaga z dokaj bogato knjižnico, z biljardi v ločenih prostorih, moderno in sodobno opremljeno kuhinjo s hladilniki, jedilnico, skladiščem, modernim barom, ločenimi prostori za igralne aparate, dvorano, ki lahko sprejme do 500 oseb, prostornim odrom; v ozadju so sobe za garderobo, vključno s prhami in toaletnimi prostori. Posebna soba ob odru se uporablja za razne aktivnosti, razstave ali tudi za varstvo otrok. V vhodni avli so na podstavku poprsje Franceta Prešerna, vhodi v pisarno, knjižnico in v dvorano in vhod v nadstropje, na balkon in lovsko sobo. Kot pritiklina je lepo pokrito balinišče, med stavbo in baliniščem zelenica, kjer se lahko postavijo šotori. Parkirišče je lepo urejeno, razen ob izrednih priložnostih je dovolj prostora za avtomobile. Omenili smo že lepo športno in otroško igrišče, poleg tega ostaja še kar lep kos zelenice, ki je sicer porasla z drevjem, ostaja še prostoza morebitne dozidave. Pravkar je bil postavljen kozolec, v spomin na 40. obletnico Društva, okrog so nasadili drevje in poimenovali vse skupaj Prešernov park! Ob zaključku naj omenim še imena odbornikov, ki so aktivno in požrtvovalno delovali v tem tretjem obdobju obstoja društva in gradnji Doma in ti so bili: S.Roj, J.Klavžar, E.Ribič, A.Šavle, F.Obid, M. Cerovec, M. Robar, J.Hampton, J.Car, L.Kmetič, L.Ribič, J.Farkaš, D:Rabar, S.Zadravec, I.Kustec. Z.Bazika, S.Trstenjak, J.Smuk, R.Smuk. W.Pušenjak, J.Petrič, S.Nemeš, M.Slobodnik, J.Lah, S.Kopše, M.Smrdelj, E&W Žižek in še mnogi drugi. Izredno veliko je postorila in zvesto stala ob možu ob pri zidavi - Anica Šernek. Tudi v tem tretjem obdobju so se mnogi žrtvovali za skupnost; če ne bi imeli tako plemenitih ljudi, ne bi imeli tega kar imamo.

Za konec še tole: društvo zadnje čase nima svojega glasila svojo dejavnost oglaša na radiu in v časopisu GLAS SLOVENIJE, kjer tudi objavlja in poroča o dejavnostih društva. Že dolgo vrsto let ima za družabne prireditve in plese najete pretežno slovenske glasbenike. Ti so v glavnem začeli muzicirati samo na društvenih prireditvah in so rasli z nami. Ti so ansambel MAVRICA, danes nastopajo pod imenom VESELI GORENJCI. Drugi tak ansambel je bil SREBRNE STRUNE, ki ga vodi Štefan Šernek jr. Nato so še THE MASTERS, ČRNI BARON in še kdo. Več let je s harmoniko spremljal folklorno skupino harmonikaš Martin Konda, nekjaj let pa že Rudi Črnčec, ki ustanavlja svoj ansambel. Ob njihovih melodijah je bilo veliko lepih uric.

Upravni odbor S:D.S. ob 40-obletnici:

Jože Lah Peter Česnik Lojze Kmetič

Stanko Kopše Mark Stariha Alex Varga

Dominik Dobaj Ivan Koželj Olga Aščič

Martin Danev Tony Tomažin Tony Kinkela

Predsedniki Slovenskega društva Sydney 1957 - 1997

Milivoj Lajovic februarja 1957 februarja 1958

Janez Perko februarja 1958 februarja 1960

Ludvik Klakočer februarja 1960 julija 1960

Janez Klemenčič julija 1960 aprila 1962

Lojze Košorok aprila 1962 januarja 1963

Jožže Čuješ januarja 1963 oktobra 1969

Lojze Košorok oktobra 1969 julija 1970

Angelo Batič julija 1970 novembra 1970

Ivan Bavčar novembra 1970 marca (7) 1971

Jože Čuješ marca (7) 1971 marca 1971

Lojze Kmetič marca 1971 novembra 1972

Jože Petrič novembra 1972 decembra 1973

Lojze Kmetič decembra 1973 julija 1974

Jože Petrič julija 1974 septembra 1974

Dušan Lajovic septeembra 1974 oktobra 1975

Vinko Ovijač oktobra 1975 maja 1978

Anton Bulovec maja 1978 septembra 1980

Drago Raber septembra 1980 oktobra 1980

Vinko Ovijač oktobraa 1980 avgusta 1981

Janez Zafffošnik avgusta 1981 marca 1982

Henrik Juriševič marca 1982 aprila 1982

Slavko Prinčič aprila 1982 junija 1982

Ivan Koželj junija 1982 decembra 1984

Štefan Šernek decembra 1984 avgusta 1994

Jože Lah avgusta 1994 oktobra 1997

Smo na pragu tretjega tisočletja. Zgodovina nam je bila vsaj v zadnjem desetletju drugega tisočletja naklonjena. Slovencen kot narodu - dobili smo svojo državo!

In tudi nam, ki smo prišli v Avstralijo v drugi polovici tega stoletja. Navzlic neštetim težavam smo našli gostoljubno deželo, ki nas je sprejela za svoje, našli smo svoj drugi dom, svojo drugo domovino. Uživali smo blagostanje in gostoljublje te dežele, sicer daleč od rodne domovine na drugem koncu sveta. Smo sinovi in hčere naroda, ki so ga hoteli mnogokrat izbrisati z obličja Zemlje. Narod je preživel in mi z njimi vsi, ki smo danes po svetu, predvsem zaradi posledic druge svetovne vojne. Smo morda na to že pozabili? Obremenjeni smo s temi posledicami ter z vsemi vojnimi in povojnimi grozodejstvi, ki še vedno negativno vplivajo na naše delo v skupnosti in predvsem v društvih. Vendar smo kljub vsemu, navlic vsem viharjem, skozi katere je moralo društvo, srečno prispeli in se zasidrali ter našli svoj DOM. Vedno so se našli Slovenci, možje in žene, ki so ponovno prijeli za krmilo in otemali čolnič pogube, vsakokrat je zmagala zdrava pamet in prevladala ljubezen do vsega, kar je našega slovenskega!

Sydney september 1997 Lojze Košorok

45 OBLETNICA SLOVENSKEGA DRUŠTVA SYDNEY

V dneh 20, 21 in 22 septembra 2002 je S.D.S. svečano in veselo praznovalo svoj visok jubilej 45 let obstoja in plodnega delovanja društva. Rekli smo svečano in slovesno, društvo oz. odborniki in sodelavci so za vsak dan pripravili program, ki se je dosledno izvajal v zadovoljstvo vseh članov, gostov in vseh obiskovalcev.

Kot uvertura v trodnevno slavje je bila otvoritev razstave s katero smo skušali prikazati zgodovino društva, po kronološkem redu, delovanje društva od ustanovitvenega sestanka 2. februarja 1957 pa vse do danes. Praznovanje je odprla predsednica društva Mira Smrdel s pozdravom in dobrodošlico. Razstavo je odprl prvi predsednik Milivoj Lajovic, kateri je v nagovoru v angleščini skušal na kratko orisati takratne razmere v katerih so takratni prišleki v prvem valu, Slovenci živeli in potrebe po organizirani skupnosti. Razstavo so popestrila še ročna dela naših talentov in pridnih rok kot tudi razno pecivo, ni manjkalo slovenskih potic, ki so jih spekle naše dobre gospodinje. Razstavo so pripravili: Marta Magajna, Mihelca Šušteršič, Marija in Lojze Košorok.

Sledil je koncert zabavno-glazbenih umetnikov PRIMORSKI FANTJE, nato skupna večerja in tej je sledilo rajanje pozno v noč. Med gosti večera je bila tudi poslanka v federalnem parlamentu ga. Janice Crosio, ki zastopa volilni okraj kjer je naš dom. Nam že stara znanka , dobro pozna našo skupnost, kajti v njenem volilnem okrožju živi precej Slovencev, zato v svojem nagovoru ni štedila s pohvalami.

V soboto je bil slavnostni del proslave s številnimi gosti in kulturnim sporedom. Otvoritveni in pozdravni nagovor je imela predsednica društva, predstavila vse častne goste, med njimi je bilo tudi 10 bivših predsednikov. Svečani del se je pričel z obema himnama, katere je odpela v narodni noši Rebecca Keen. Nastopila je mlada folklorna skupina MALI PREŠEREN, moški pevski zbor LIPA. Venček narodnih in nekaj poskočnih melodij so nam zaigrali harmonikaši Jože in Rudi Črnčec in Lojze Gominšek. Dvorana je bila nabito polna, takrat premajhna. Nadaljni program sta vodila Lolita Žižek in Robert Fišer.

Kot prvega govornika sta na oder povabila Štefana Šerneka, bišega predsednika z najdaljšim stažem. Pod njegovim predsedništvom je bil zgrajen današnji dom. Na kratko je orisal delovanje društva skozi 45 let. Naslednji govornik je bil Hon. John Murray, predsednik N.S.Walskega parlamenta, jedernat govornik, poleg čestitk in dobrih želja je izrazil upanje, da se bo ob skorajšnjem obisku v Evropi, sestal tudi s slovenskimi parlementarci v Ljubljani. Novodošli odpravnik poslov slovenskega veleposlaništva v Canberri Bojan Brtoncelj, je nam častital in pozdravil v imenu slovenske vlade in v imenu Urada za Slovence v zamejstvu in Slovencev po svetu, pri Ministrstvu za zunanje zadeve, predal predsednici društva listino, pisno priznanje društvu, za uspešno delo v teku 45 let. Enako priznanje je bilo podeljeno tudi Štefanu Šerneku, za njegove izredno delo pri gradnji našega DOMA! Končno imajo v domovini še nekaj posluha za nas izseljence v Avstraliji! Spregovoril je tudi naš č.gen. konzul Alfred Brežnik tokrat v angleščini, tudi sam je bil agilen in dolgoletni član društva in slovenskih organizacij in eden prvih pobudnikov za naš skupni slovenski dom v Sydneyu.

V imenu Slovenske izseljenske matice je spregovoril Lojze Košorok in prebral poslano pismo s čestitkami in dobrimi željami za naprej. Matica je bila ta, ki je nominirala SDS pri ministrstvu za priznanje, ki ga je društvo prejelo! Istočasno je prečital poslane čestitke bivšega odbornika in predsednika Petra Česnika, ki se je pred nedavnim za stalno vrnil v domovino. Ob enem kot >pooblaščen zastopnik< bratskega društva SDM - iz Melbourna, prečital njihove čestitke in predal predsednici darilo.

Sledile so še nadaljne govorance in čestitke društvu, med njimi je bila Marija Grosman tajnica društva TIVOLI iz Newcastla in predsednik Ivan Rudolf od društva PLANICA iz Wollongonga, oba sta predala društvu tudi priložnostni darili. Po programu posebno iznenadanje, vsi prisotni so bili povabljeni ven pred vhod v dom, od koder smo videli res lep barvni ognjemet z napisom: SREČEN 45 ROJSTNI DAN S. D. S. z velkim društvenim znakom! Sledila je skupna večerja in nato veselo rajanje ob petju in zvokih Primorskih fantov ( plus enega dekleta!)!

V nedeljo 22. septembra se je nadaljno praznovanje začelo z obilnim kosilom . Ves popoldan in večer so Primorski fantje s presledki neumorno peli, godli in razveseljevali in pari so se do umora naplesali. Med predsledki so bila razna presenečenja, podelitev raznih nagrad in trofej, predvsem najboljšim strelcem in balinarjem, pri žrebanju so bili srečni kar nekateri z lepimi nagradami. Vsi prisotni smo dobili jubilejne društvene značke, vsi častni gostje so bili nagrajeni z buteljko dobrega vina, kakor tudi vsi prisotni v nedeljo. Steklenice so vse etikirane s posebnimi nalepkami, z dvojezičnim napisom 45 obletnica Slovenskega društva Sydney, z društvenim emblemom in s sliko pročelja našega doma. Za konec so neumorni Primorski fantje pokazili še drugo veščino, ne da znajo samo peti in muzicirati. Bogdan Gerk je pokazal, da je tudi dober komedijant in vlogo Tiljo Frtacina odigral v navdušeno zadovoljstvo vseh. Res so se ves čas izredno potrudili, dali so res od sebe, ne bomo vas pozabili! Pripomnim pa naj tudi, da se je društvo (ODBOR in sodelavci - prosim!) ob tem praznovanju, z nagradami, žrebanji in bogatimi porcijami dobre hrane, res izredno velikodušno in radodarno izkazalo, res kot se spodobi za tak visok jubilej! Hvala vam vsem, ki ste pripomogli k tem lepem praznovanju!

Petinštirideset let je relativno dolga doba in za društvo visok jubilej, saj obsega dve generciji. Društvo ima pestro pot za seboj, bogato na dogodkih in dejavnostih. Žal vsega kar se je dogajalo in ne bo nikjer zapisano in marsikaj lepega je že šlo v pozabo. Vendar, čeprav je prešlo marsikaj v pozabo, koliko veselih in lepih ur smo in še preživljamo skupaj. Že biti skupaj in se pogovoriti v materinem jeziku je že nekaj za kar se je izplačalo žrtvovati delati in truditi. Torej ves trud, ki so ga prenekateri posamezniki vlagali, ni bil zaman, žal morda le, da nekateri ne znajo to ceniti in vrednoti.

Žal, so že med pokojnimi številni člani, ki so doprinesli svoj levji delež društvu in naši skupnosti. med njimi tudi 5 predsednikov, kot prvi je odšel od nas prvi in edini častni predsednik p. Bernard Ambrožič, nato Ludvik Klakočer, prominentna osebnost naše skupnosti, dolgoletni pevovodja več pevskih zborov, glasbenik in organist pri slovenskih bogoslužjih. Jože Čuješ, dolgoletni kulturno-društveni delavec, pionir slovenske skupnosti v Sydneyu, kateri je kot učitelj, urednik, s svojim delom krepko posegal na vsa področja društvenega in kulturnega življenja Slovencev v Sydneyu. Legendarna osebnost, ki je dajal ton in smernice društvom v Sydneyu. Jože Petrič, dolgoletni član odborov S.D.S., ki je z izredno požrtvovalnostjo delal za dobrobit društva in vse naše skupnosti. Ob praznovanju 40 letnice društva pred petimi leti je še bil med nami Janez Perko, ki nam je tudi na odru spregovoril in ki je vodil društvo v letih 1958 in 1959. Spomnimo se tudi dolgoletne odbornice, tajnice in urednice Ivanke Bulovec, ki počiva v domači zemlji. Tem, kot tudi vsem živečim čast in iskrena hvala! Kljub temu, da je bila naša prehojena pot včasih vijugasta, naše poti na razpotjih, kljub vsem viharjem skozi katere je moralo društvo, smo srečno prispeli na cilj in do tega lepega jubileja. Vedno so se našli Slovenci, možje in žene, ki so ponovno prijemali za krmilo in za delo, vsakokrat je zmagala zdrava pamet in prevladala ljubezen do vsega kar je našega, slovenskega !

Društvu ob jubileju iskrene čestitke in kličemo še na mnoga leta!

Lojze Košorok