 Na peti celini živi med 20.000 in 25.000 Avstralcev slovenskega porekla. Zavest o slovenskih koreninah bodo obdržali, slovenščine, razen izjem, pa ne, pravi častni generalni konzul RS v Sydneyju, Alfred Brežnik.
Koliko Slovencev živi v Avstraliji, v katerih mestih oziroma državah živijo?
Na to sicer pogosto vprašanje je najtežje odgovoriti, saj točnih podatkov ni. Že od začetka slovenskega priseljevanja, na tem mestu seveda govorimo večinoma o priseljencih po drugi svetovni vojni, so bili Slovenci vodeni kot Jugoslovani. Natančnih podatkov, koliko pripadnikov katere narodnosti Jugoslavije, se je priselijo v Avstralijo, ni. Prebivalcev slovenskega porekla je po avstralskih podatkih okoli 17,000. Bolj verjetno je, da v Avstraliji živi med 20,000 in 25, 000 ljudi slovenskega porekla. Do te razlike je prišlo zato, ker so vprašanja pri popisu prebivalstva postavljena tako, da ne pokrivajo vseh možnosti. Na vprašanje, kakšen je pogovorni jezik doma, večina odgovori, da je angleški, kljub temu, da je eden ali celo oba zakonca slovenskega porekla. Vprašanja o etničnem poreklu ni, zato se mnogi Avstralci slovenskega porekla »izmuznejo« iz evidence. Slovenci so se takoj ob prihodu v Avstralijo naseljevali večinoma na vzhodni obali v velikih mestih, kot so Melbourne in Sydney, zato v zveznih državah Victorije in New South Walesu živi največ Slovencev, kaki dve tretjini vseh. Številčni so tudi v mestih Adelaide v Južni Avstraliji, Brisbanu in na Zlati obali v Queenslandu, Perthu v Zahodni Avstraliji, manj pa jih je v Hobartu na Tasmaniji.
Kateri so bili najpogostejši vzroki za priseljevanje Slovencev v Avstralijo?
Jasno je, da so bili takoj po drugi svetovni vojni glavni vzroki priseljevanja politični. To so bili emigranti, ki so bežali pred takratnimi osvoboditelji pod vodstvom komunistične partije. Mnogi so bežali , da so si rešili življenje ali pa iz strahu in negotovosti, kaj jih čaka. Nekaj je bilo tudi takih, ki so pobegnili zato, ker so verjeli, da bodo imeli boljše življenjske pogoje. Avstralija je sprejela zadnji val teh emigrantov, glavnina je odšla v Argentino, ZDA in Kanado. Seveda se je trend v 70-tih letih prejšnjega stoletja spremenil. Od takrat naprej so prihajali v glavnem ekonomski emigranti.
V katera društva so povezani Slovenci v Avstraliji in kakšno vlogo imajo ta društva? Katero je največje in najvplivnejše?
Slovenci imajo v Avstraliji ogromno društev, klubov, versko kulturnih središč in drugih organizacij, kar jim mnoge večje etnične skupine zavidajo. Najstarejše je Slovensko društvo Melbourne, sledijo še društva Jadran, St. Albans, Planica in Ivan Cankar v Geelongu, vsa pa so povezana v Zvezo slovenskih organizacij Victorije. Mnoga imajo svoja glasila. Versko kulturno središče Sv. Cirila in Metoda ima poleg cerkve še Baragov dom, Dom matere Romane za ostarele in Slomškovo šolo. Tu je tudi uredništvo najstarejšega mesečnika v Avstraliji – Misli, ki ga ureja pater Ciril Božič. Institute for Slovenian Studies of Victoria v Melbournu vodi gospa Aleksandra Čeferin. Državna radijska postaja SBS dvakrat na teden oddaja enourni slovenski program, Ethnic Community Radio 3ZZZ pa enkrat na teden. V Sydneyju je najstarejše društvo Slovensko društvo Sydney, ki je lani praznovalo svojo 50-to obletnico obstoja. Mlajši klub Triglav je bil ustanovljen leta 1971 in se je konec 90ih let združil z največjim avstralskim športnim klubom Panthers. Novi klub se imenuje Panthers St.John’s Park – Triglav. V Wollongongu pri Sydneyju sta slovenski klub Planica in slovenska cerkev. Severno od Sydneyja je slovenski klub Tivoli, ki domuje v prostorih Ethnic Community Cetre-a. V sydneyjskem predmestju Merrylands je versko kulturno središče Sv. Rafaela, kjer je med drugim tudi Zgodovinski arhiv Slovencev v Avstraliji –NSW (HASA). V Sydneyju je še Slovenian Australian Institute, ki skrbi za umetnostne razstave predvsem iz Slovenije, Florjan Auser pa vodi slovensko medijsko hišo, ki ureja Stičišče avstralskih Slovencev: www.glasslovenije.com.au .
Kako je z ohranjanjem slovenskega jezika med Slovenci v Avstraliji? Kako je organiziran pouk slovenščine?
Druga generacija je imela najboljše možnosti za učenje slovenščine v sobotnih ali pa nedeljskih šole pri cerkvi ali kakšnem društvu. V Sydneyju so imeli takšne šole kar na treh mestih. Pozneje je vlada v sklopu državnih srednjih šol ustanovila sobotne šole etničnih jezikov, med katerimi je bila tudi slovenščina. Slovenščina je bila priznana kot eden izmed petih potrebnih predmetov za vpis na univerzo. Samo v Sydneyju je bilo do približno leta 2000 več kot 300 maturantov iz slovenskega jezika in ravno toliko malih maturantov. Žal se je število otrok manjšalo, zato so slovenščino ukinili. Na Macquarie univerzi v Sydneyju je deset let potekal lektorat slovenskega jezika, ukinjen pa je bil bolj zaradi pomanjkanja finančnih sredstev kot zaradi pomanjkanja študentov. Žal takrat tudi mlada država Slovenija ni mogla pomagati. Tretja generacija slovenskih priseljencev nima take potrebe po znanju slovenščine kot njihovi starši. Čeprav slovenskih šol v širšem smislu ni, se za slovenščino zanimajo mladi, večinoma izobraženci in poslovneži. Za učenje jezika uporabljajo ineternet in druge pripomočke. Slomškova šola za najmlajše in odrasle deluje pri verskih središčih, vendar le dvakrat na mesec.
Kakšna je po vašem mnenju dolgoročna usoda slovenskih izseljencev v Avstraliji – v smislu ali bodo ohranili zavest o svojem izvoru in slovenščino?
Dolgoročno sem optimist. V naslednjem desetletju se bo še marsikaj spremenilo in bo zaradi zmanjšanih potreb manj društev in klubov. Tudi večjih priseljevanj Slovencev v Avstralijo ni pričakovati, vendar moramo računati, da se bo število 20,000 oz. 25,000 Avstralcev slovenskega porekla še povečalo. Ti ljudje se zavedajo svojih korenin, saj jih v toku ene ali dveh generacij ni mogoče izgubiti. Poleg tega so mladi Slovenci v glavnem izobraženi in imajo dobre poklice. Vse več in več jih hoče obdržati ali pa pridobiti slovensko državljanstvo. Tudi, če samo zaradi možnosti, da si s tem pridobijo tudi evropski potni list, kar sicer ni res, bi bilo že pozitivno. Kajti kot slovenski državljani imajo poleg koristi tudi obveznosti in občutek, da jim je domovina staršev vse to omogočila. Poleg tega je ugled Slovenije tako narasel, da se ponosno razglašajo za državljane te čudovite ‘Boutique’ državice, ki je del velike Evrope. To so in bodo naši pravi ambasadorji. Zavest, da imajo slovenske korene, jim bo še dolgo ostala, jezik, razen nekaterih izjem, pa prav gotovo ne.
Kakšni so stiki avstralskih Slovencev z domovino Slovenijo – glede na to, da je tako daleč?
Morda je daleč geografsko gledano. V času modernih in hitrih letalskih povezav je oddaljenost samo dobrih 24 ur v eno ali drugo smer. Kar pa zadeva medije, v Avstraliji beremo slovenske dnevnike in poslušamo poročila za naslednji dan, preko spletne strani, ko v Sloveniji še spijo. Torej, obe državi sta v resnici zelo blizu. To se vidi v vse večjem številu obiskovalcev – turističnih, poslovnih in družinskih.
Kako gledate na slovensko predsedovanje EU?
Slovensko predsedovanje EU je pika na i slovenski državnosti. S tem je zaključen krog vsega, kar Slovenija lahko doseže za uveljavitev svoje državnosti. Postali smo enakopravni partnerji s 26 državami, ki sestavljajo to veliko in bogato 500 milijonsko skupnost. In Slovenec je njen predsednik. Slovenščina je prvič v zgodovini eden izmed uradnih evropskih jezikov. Ja, pa vse to bi lahko bile samo še sanje, pa niso. Resnica je - je dejstvo. Vsekakor velika naloga in velika odgovornost, ki jo bo Slovenija zmogla in tudi dobro opravila. Velika čast za naš narod in našo državo. Ponosni smo nanjo! |
