Konec januarja je skupinica slovenskih uradnikov obiskala izseljence v Clevelandu.
Obiskali so tudi slovenski kulturni center Lipa v mestu Lemont blizu Chicaga ter Washington in New York, morda pa še kaj … Kot je zapisano na spletnih straneh Slovencev iz Clevelanda, je bilo na obisku najprej na vrsti "krajše informativno predavanje, nato pa čas za vprašanja posameznikov v zvezi s slovenskim državljanstvom in pravico do volitev … Po posvetu bo mogoče postavljati individualna vprašanja in začeti postopek tako za pridobitev državljanstva kot za vpis v imenik volivcev." Skupinico strokovnjakov po pisanju istega vira sestavljajo Suzana Martinez iz vladnega urada za Slovence v zamejstvu, Aleš Jerman z ministrstva za notranje zadeve ter Mersija Genoria, strokovnjakinja za pravice volivcev.
Kaj so slovenski uradniki delali čez lužo? Na prvi pogled gre za navaden, čisto legitimen obisk. Vlada, katere namen je "olajšano in poenostavljeno glasovanje iz tujine za naše zdomce in izseljence, torej tiste, ki stalno ali začasno prebivajo v tujini, v času glasovanja", kakor je med sprejemanjem nove volilne zakonodaje v parlamentu povedal minister Gregor Virant, skuša olajšati izvrševanje volilne pravice. Hkrati pa poskuša razširiti krog volivcev, ki iz tujine vplivajo na rezultat volitev v Sloveniji.
Na vladnem uradu za komuniciranje pojasnjujejo, da program obiska "obsega obisk slovenskih izseljenskih društev, klubov, odborov in veleposlaništev oz. konzulatov, kamor so vabljeni slovenski izseljenci z namenom predstavitve spremembe zakonodaje. Izseljencem se ob tej priložnosti predstavi tudi registrski sistem RS s poudarkom na pomenu urejenih podatkov v matičnem registru in registru stalnega prebivalstva, v katerem se vodi tudi naslov za uresničevanje volilne pravice." Glavni namen obiska je "predstavitev sprememb zakonodaje s področja državljanstva, hkrati pa želimo ob tej priložnosti pridobiti manjkajoče podatke o slovenskih državljanih, ki živijo v tujini". Cena letalske vozovnice za pot v ZDA za obisk enega inštruktorja znaša 800 evrov, cena letalske vozovnice za Kanado in lete po Kanadi pa 2.082 evrov. Podobni obiski naj bi se sicer zvrstili tudi drugod po svetu, opravili pa so jih že v Švici, Nemčiji in Bosni.
Koga voli tujina?
Inflacija glasov iz tujine bi lahko imela politične posledice na prihajajočih državnozborskih volitvah, pojavljajo pa se tudi pravna vprašanja. Kakšno je pravzaprav politično ozadje pospešenega zbiranja volivcev iz tujine? Slovenci, ki živijo v tujini, navadno glasujejo drugače od tistih, ki živijo v Sloveniji. Tako je na primer tujina v drugem krogu jesenskih predsedniških volitev s 3587 glasovi podprla Lojzeta Peterleta, samo 3020 glasov pa je namenila Danilu Türku. Uradni rezultat volitev je bil bistveno drugačen, saj je Peterleta skupno podprlo le 32 odstotkov vseh volivcev. Enako razmerje je bilo tudi na predsedniških volitvah leta 2002, ko je v tujini zmagala Barbara Brezigar, skupno pa Janez Drnovšek. Velja torej pravilo, da Slovenci v tujini navadno raje podprejo kandidate desne sredine kot pa tiste iz drugih političnih provenienc.
Za iskanje pravih političnih motivov obiskovanja zdomcev in napihovanja volilnih imenikov potrebujemo nekaj volilne aritmetike. Vseh volilnih upravičencev, ki volijo na slovenskih volitvah, je okoli 1,7 milijona. Z leti se to število povečuje. Na volitvah jih ponavadi sodeluje kakšen milijon, na zadnjih državnozborskih pred štirimi leti jih je bilo tako 991 tisoč. Desus, najmanjša parlamentarna stranka, se je leta 2004 prebila v parlament s 40 tisoč glasovi in zanje dobila štiri poslanske mandate. V tujini je volivcev seveda manj, v še ne popolnih evidencah jih je trenutno vpisanih dobrih 71 tisoč. Na nedavnih predsedniških volitvah je bilo v tujino poslanih 43 tisoč volilnih gradiv, vrnjenih pa jih je bilo malo, samo 7008 glasovnic.
Tako je bilo do sedaj, na prihajajočih državnozborskih volitvah pa želi vlada tudi z omenjenimi informativnimi sestanki to številko dvigniti. Na videz demokratična poteza pa skriva čisti politični premislek. Če bi se zgodilo, da bi jeseni v tujini volilo 20 ali morda 30 in še več tisoč ljudi, bi lahko glasovi iz tujine teoretično prinesli dva ali tri poslanske mandate strankam slovenske pomladi. In septembra bi lahko samo en poslanski glas odločil, kdo bo novi slovenski premier.
Poslanci Nove Slovenije so že pred časom dali pobudo za razširitev državnega zbora, predlagali so, da bi parlament dobili štiri nove poslance, dva iz zamejstva in dva, ki bi ju izvolili Slovenci po svetu. Pobuda NSi za zdaj še ni dobila večje politične podpore. Predsednik NSi je sicer Andrej Bajuk, politik, ki je odraščal v Argentini.
Kje pa bi volil?
Druga težava je način izvrševanja volilne pravice. Spomnimo, da so se na nedavnih predsedniških volitvah pojavila vprašanja, ali je pošiljanje praznih glasovnic na množico nepopolnih naslovov smiselno in ali dopušča manipulacije. Volilna komisija po zapletenem postopku sicer ni odkrila dvojnega glasovanja in goljufij, a dvom o smiselnosti in praktičnosti takšnega početja je kljub temu ostal. V Slovenijo se je po predsedniških volitvah vrnilo skoraj 300 poslanih volilnih glasovnic z napisom, da je naslovnik že umrl.
Na ministrstvu za notranje zadeve trenutno še izpopolnjujejo volilne imenike. Minister Dragutin Mate je tako ob zagovoru interpelacije dejal, da se "volilni imeniki spreminjajo nenehno, dnevno. Notri se vnašajo osebe, ki pridobijo državljanstvo, ki se jim odvzame državljanstvo, osebe, ki dopolnijo 18 let starosti, ki umrejo in seveda pri osebah, ki živijo izven Republike Slovenije. Slovenija nima absolutnega nadzora in ne dobiva ažurnih podatkov, kateri dan je kdo umrl in smo seveda odvisni od tega, kaj nam državljani oziroma njihovi sorodniki sporočajo. … Zelo lahko je seveda to povedati javnosti, da imamo, ne vem, nekaj ljudi, ki so čez sto let stari v tujini in zelo težko je zakonsko vpisati določene podatke in seveda določiti nekoga za mrtvega."
A na prihajajočih volitvah načrtovalce volilnega preporoda poleg neažuriranih imenikov čaka še ena težava. Na predsedniških volitvah je bilo vseeno, v katerem volilnem okraju so volili volivci iz tujine, saj je rezultat veljal za vso Slovenijo kot eno volilno enoto. Pri volitvah v državni zbor pa je sistem drugačen, saj ima vsak volilni okraj svojo glasovnico, poslanski mandati pa se razdelijo na osnovi proporcionalnega sistema in razmerja med doseženimi glasovi po volilnih okrajih in enotah. V tujino volilna komisija vsakemu volivcu pač ne more poslati 88 različnih glasovnic, zato zakon določa drugačna pravila. Volivec, ki nima stalnega prebivališča v Sloveniji, voli v tisti volilni enoti, kjer imel zadnje stalno prebivališče; če ni nikoli živel v Sloveniji, voli tam, kjer je stalno prebival eden od staršev, če tudi tega ni mogoče ugotoviti, pa se mora sam odločiti, v kateri enoti in okraju bo uresničeval volilno pravico. Volilni okraj mora biti določen 30 dni pred volitvami. Če volivec te odločitve ne sprejme, pač ne bo smel voliti.
In kako je pravzaprav z evidencami in manjkajočimi okraji? Septembra 2004 je bilo v volilni imenik vpisanih samo 9477 državljanov s stalnim bivališčem v tujini. Slaba štiri leta pozneje, februarja 2008, pa ima urejen naslov za uresničevanje volilne pravice že 40.670 polnoletnih državljanov brez stalnega prebivališča v Sloveniji. A podatki še vedno niso popolni. Trenutno je v evidenci volilne pravice vpisanih kar 30.966 polnoletnih državljanov, ki še nimajo evidentiranega naslova za uresničevanje volilne pravice do ravni hišne številke. In za te posameznike uradniki iščejo prave podatke.
Zaradi omenjenih težav, nepopolnega imenika in nejasnega postopka glasovanja iz tujine je opozicija v parlament vložila predlog spremembe volilne zakonodaje. Poslanska večina njihovih predlogov ni podprla, vlada pa je zagotovila, da bo do jesenskih volitev pripravila spremembo zakonodaje, ki bo razrešila nekaj nejasnosti in zakonodajo uskladila z odločbo ustavnega sodišča, izdano ob primeru volitev v Izoli.
Zakaj so se vrnile glasovnice?
Razlogi za vrnitev neizpolnjenih glasovnic iz tujine na zadnjih predsedniških volitvah
6105 - neznan naslovnik
3128 - nepopoln naslov
2475 - preseljen naslovnik
166 - ni dvignil pošte
280 - oznaka umrl
859 - brez oznake razloga vrnitve
Vir: Državna volilna komisija
Novi Slovenci
Večinoma iz držav nekdanje Jugoslavije in Italije Eden izmed razlogov odprave delegacije slovenskih uradnikov na ono stran luže je tudi širjenje informacij o pridobitvi slovenskega državljanstva. Logika je preprosta: več ko bo državljanov Slovenije iz izseljeniških krogov, več glasov bi lahko dobile stranke slovenske pomladi. A praksa podeljevanja državljanstev kaže drugačno luč. Leta 2006 je slovenska država podelila 3201, lani 1487 državljanstev. Izmed vseh je bilo v dveh letih samo 619 primerov, ko so izseljenci pridobili državljanstvo na osnovi izredne naturalizacije: slovenski izseljenec oziroma njegov potomec do četrtega kolena lahko dobi državljanstvo, če predvsem izkaže dejavno vez s Slovenijo oziroma "večletno delovanje v slovenskih društvih, šolah slovenskega jezika ali slovenskih izseljenskih, zdomskih ali manjšinskih organizacijah". Slovenski izseljenci lahko sicer dobijo slovensko državljanstvo tudi v primeru, če vsaj eno leto živijo v Sloveniji. Tistih, ki so slovensko državljanstvo dobili po izredni poti in živijo v tujini, je bilo leta 2007 največ iz Italije (68), Srbije (23), Hrvaške (27) in BIH (8). Iz Argentine je bilo lani takšnih samo 5, predlani pa 35. Videti je torej, vsaj doslej, da v Južni Ameriki, ZDA in Avstraliji, v krajih, kjer naj bi imela desnica močno politično zaledje, ni zbrala veliko novih volivcev.
Jure Trampuš
|
