Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjan Žekš in državni sekretar dr. Boris Jesih sta danes, dne 18. oktobra 2011, predstavila delo urada v času mandata vlade Boruta Pahorja. Novinarska konferenca je bila organizirana v sklopu novinarskih konferenc ministrstev in uradov ob koncu mandata te vlade, na katerih so predstavljeni dosežki preteklih treh let.

Minister dr. Žekš in dr. Jesih sta predstavila svoj pogled na dosedanje delo urada ter se novinarjem zahvalila za dobro sodelovanje v preteklih treh letih. Uvodoma je minister dejal, »da smo na uradu delali trdo, delali smo pametno – morebiti bi lahko delali bolj pametno – in delali smo uspešno«. Osnovna ugotovitev obeh je bila, da smo na uradu izpolnili načrte, ki si smo si jih zastavili na začetku mandata, ter uspeli oblikovati in uresničiti nekaj novih projektov. Minister je pri tem poudaril, da je uresničevanje zastavljenih ciljev bilo možno le na podlagi dobrega sodelovanja s kabinetom predsednika vlade in drugimi resorji. Ob tem je pomembno poudariti, da so bili uspehi posledica dejstva, da urad v času te vlade vodi minister in ne le državni sekretar.

Pregled dela preteklih treh let je minister Žekš pričel s pregledom stanja v zamejstvu in povedal, da se je položaj Slovencev povsod v zamejstvu v zadnjih letih izboljšal. Koraki, ki so bili storjeni so bili pomembni v smeri zagotavljanja pravic slovenske manjšine v zamejstvu. Kot najvidnejši uspeh slovenske manjšine v Avstriji je minister izpostavil rešitev vprašanja dvojezičnih napisov na avstrijskem Koroškem. Kot je poudaril »rešitev ni dokončna, ampak predstavlja pomemben korak pri reševanju omenjene problematike«. K temu je zagotovo pripomoglo dejstvo, da so vse tri krovne organizacije stopile skupaj in sodelovale pri reševanju problema. Pri oceni položaja slovenske manjšine v Italiji je minister izpostavil korak naprej pri vprašanju financiranja slovenske manjšine, saj ji je Italija zagotovila stabilno financiranje za naslednja tri leta, s čimer je odstranjena negotovost, s katero se je manjšina soočala doslej. Prav tako je minister izpostavil pomen oblikovanja in zasedanja mešane komisije med deželo Furlanijo-Julijsko krajino (FJK) in Slovenijo. »Veseli nas, da sta krovni organizaciji oblikovali skupno delovno skupino, vendar še čakamo na rezultate«, je povzel minister in kot zadnjo točko v Italiji omenil Videmsko pokrajino, kjer uspešno deluje Kulturno središče Špeter, kjer se rešuje vprašanje dvojezične šole v Špetru.

Na področju zamejstva je v preostalih dveh državah, na Madžarskem in Hrvaškem, v zadnjem obdobju prišlo do pomembnih premikov. Na Madžarskem se je tako v času mandata dvakrat sestala slovensko-madžarska mešana komisija, do premikov je prišlo na področju vizualnih medijev, saj je oddaja Slovenski utrinki zopet prešla na 25-minutno oddajanje živega programa. Veliko je bilo storjenega tudi na področju šolstva, kjer s finančno podporo Slovenije učiteljica in vzgojiteljica omogočata dodatno šolanje v slovenskem jeziku, ter na področju čezmejnega sodelovanja, kjer so manjšine končno dobile večjo vlogo. Pri Slovencih na Hrvaškem je minister izpostavil ponovno vključitev Slovencev v preambulo hrvaške ustave in ustanovitev novih slovenskih društev na Hrvaškem. Pregled stanja v zamejstvu je zaključil z opaznim porastom zanimanja za učenje slovenskega jezika na Hrvaškem. Samo v Varaždinu so prejeli več kot 500 prijav za učenje slovenskega jezika.

Pregled dela na področju Slovencev v svetu je minister pričel s pogledom v države nekdanje Jugoslavije. Dejal je, »da so najbolj ranljivi Slovenci po svetu prav tisti, ki živijo v državah nekdanje skupne države. Le-ti se od preostalih Slovencev po svetu razlikujejo, saj so manjšina postali nenadoma, čez noč«. Slovenci v teh državah živijo v skromnejših okoljih, nimajo lastnih sredstev, zato je naloga urada in Slovenije, da tem ogroženim delom slovenstva bolj pomaga. To je po prepričanju ministra dr. Žekša tudi usmeritev, ki bi jo morali na uradu upoštevati v prihodnje. Pri Slovencih v tem delu sveta velja izpostaviti, da so se v zadnjih letih bolje organizirali (ustanovili zvezo Slovencev, številna društva, organizirali tabor, oblikovali nacionalni svet,…).

Minister je pri pregledu dela v svojem mandatu izpostavil tudi prvo srečanje vseh Slovencev z naslovom »Dobrodošli doma«, ki je potekalo 1. julija v Ljubljani v okviru praznovanja 20. obletnice samostojnosti Slovenije. »Eni so plesali polko, drugi so plesali kolo, a vsi so imeli slovensko srce,« je dejal minister dr. Žekš. Kot pomembne smernice delovanja tudi za v prihodnje je minister za konec izpostavil nove projekte, ki vključujejo povezovanje znanstvenikov, kulturnikov, umetnikov in gospodarstvenikov. Oblikovan je bil seznam najuspešnejših Slovencev − znanstvenikov po svetu, ki bo v prihodnje služil ne samo uradu pač pa tudi številnim visokošolskim zavodom ter slovenskim znanstvenim institucijam. Že sedaj je urad v sodelovanju z Agencijo za raziskovalno dejavnost pripomogel, da se lahko na nekatere razpise agencije prijavljajo tudi Slovenci, ki živijo v zamejstvu in po svetu. Večji poudarek je urad namenil še dvema tematikama: podpori mladim Slovencem po svetu, ki so ključni za obstoj slovenstva, ter gospodarskemu sodelovanju z zamejstvom in povezovanju gospodarstvenikov po svetu. Urad je pri tem prevzel vlogo posrednika in pobudnika ter v tem času organiziral številne okrogle mize, posvete in sprejel strategijo gospodarskega sodelovanja. Kot v preteklih obdobjih je urad tudi v tem mandatu podeljeval nagrade za najboljša diplomska, magistrska in doktorska dela in tako ohranja zanimanje za izseljensko in zamejsko tematiko tudi pri nas.

Državni sekretar Boris Jesih je zbranim novinarjem predstavil tudi svoj pogled na delo v preteklih treh letih in kot najpomembnejše izpostavil dejstvo, »da se je v tem mandatu urad spremenil iz servisa za razdeljevanje finančne podpore v organ, ki aktivno koordinira politiko do Slovencev v zamejstvu in po svetu«. Dr. Jesih je dejal, da se je urad pri svojem delu izkazal tudi zato, ker so se razmere in odnosi med državami spremenili, urad pa je to pri svojih dejavnostih upošteval. »Kot ključne aktivnosti je urad vedno dojemal sodelovanje in pogovore, zato smo lahko ponosni na naše aktivnosti,« je zaključil dr. Jesih. S svojega zornega kota je dr. Jesih kot ključni izpostavil dve področji: organiziranje oz. sistematiziranje področja čezmejnega sodelovanja (sedaj so vključene tudi manjšinske organizacije) in pomen sodelovanja v mešanih komisijah s sosednjimi državami.

Minister Žekš je proti koncu povzel po njegovem glavne dosežke in kot najpomembnejše poudaril, »da nismo odpirali političnih tem, ostali smo nevtralni in gledali na vse enako, kar pa ni bilo vedno lahko«.

Po predstavitvi sta minister in državni sekretar odgovarjala na vprašanja zbranih novinarjev. Na vprašanje, kaj je v tem mandatu izostalo oz. česa urad ni uspel uresničiti, je minister odgovoril, »da so posamezni dosežki le korak, ki se bo nadaljeval. V tem mandatu smo pravočasno obupali nad poenotenjem Slovencem in jih spodbudili k sodelovanju«. DS dr. Jesih je dodal, da žal nekatere stvari tečejo prepočasi, vendar očitno rabijo svoj čas. Minister je na novinarsko vprašanje o spremenjenem odnosu vlade do Slovencev v zamejstvu in po svetu odgovoril, »da se je ta odnos zagotovo spremenil. Nisem pa prepričan, ali je to naraven potek stvari, ali pa je k temu pripomoglo dejstvo, da smo jih bolj gnjavili«, je zaključil minister. Svojemu nasledniku minister dr. Žekš svetuje predvsem mirne živce in umirjeno delovanje. »Z zaostrovanjem se ne da doseči ničesar, vztrajno prepričevanje je ključ do uspeha. Naslednik naj ohrani sedanje sodelavce in z njimi dobro sodeluje«, je povedal minister dr. Žekš.

Povsem za konec sta minister dr. Žekš in DS dr. Jesih izpostavila še najbolj prisrčen dogodek, ki jima je ostal v spominu. Dr. Jesih je poudaril, da je bilo takšnih dogodkov veliko. »Ko sredi Kanade srečaš ljudi, s katerimi se pogovarjaš prekmursko in vidiš, koliko slovenstva in ponosa do njega ohranjajo, je nekaj nepozabnega«. Minister dr. Žekš je novinarsko konferenco zaključil z dvema zgodbama iz časa obiskovanja Slovencev v zamejstvu in po svetu. »Ko opaziš, da ženska s pokojnino 70€, s katero preživlja še dva otroka in vnuka, zaprosi za posojilo, da pelje družino v Slovenijo na izlet, vidiš, koliko jim pomeni domovina«. »Ali pa, ko je bila na obisku na uradu astronavtka Sunita Williams, vzgojena z vojaško disciplino, ki se je opravičila, da žal ne zna slovensko in na moj komentar, da za nas slovenstvo ni na jeziku, pač pa v srcu, potočila kar nekaj solz«. Le nekaj dogodkov, ki ti za vedno ostanejo v spominu.

V priponki vam pošiljamo končno poročilo o delu urada v času ministrovanja dr. Boštjana Žekša.


Prijazen pozdrav!
Jerneja Čelofiga

Delo urada - priponka