SBS Radio
In memoriam Marija Grosman (1939-2020)

V soboto, 5. Septembra 2020 je v John Hunter bolnišnici v Newcastlu iznenada umrla MARIA GROSMAN , NAŠA LJUBA PRIJATELJICA IN DOLGOLETNA SODELAVKA IZ NEWCASTLA , predsednica Slovenskega društva Tivoli v Newcastlu in dolgoletna tajnica HASA NSW .
Pokopana bo v petek, 11.Septembra na pokopališču Pettigrews v Wallsend,  poleg ljubljenega moža Emila, ki smo ga pokopali pred nekaj tedni, pogreb bo na željo pokojnice zelo privaten v družinskem krogu.
Prijatelji iz Sydneja in drugod se bomo od Marije poslovili s spominsko pogrebno mašo , cerkvi Sv Rafaela v Merrylands  v petek , 18. Septembra 2020 ob 10 h dopoldne.
Za poslednje slovo naši ljubi Mariji pozivamo, da  na željo  družine  namesto  cvetja  darujemo za  sveto mašo  ali pa v sklad  za raziskavo raka ali  Demencije .

Mirno spavaj Marija. tako zelo te bomo pogrešali, v HASA NSW,  v Klubu Triglav  pri Sv Rafaelu in  v SD Sydney, Wollongongu in še posebno v domačem Newcastlu, povsod kjer  si bila vedno  pripravljena pomagati  v potrebi  !!!
RIP, MARIA GROSMAN!!!

Emil  Grosman portret

V  četrtek, 16.julija 2020 smo se v kapeli pogrebnega zavoda Pettigrew Family Funerals v Wallsendu  blizu  Newcastla poslovili od prijatelja, sodelavca in vsestransko dobrega človeka, Emila  Grosmana. Pogrešali ga bodo  soproga  Marija , sin Emil z ženo  Tino, vnuka  Rebecca  in  Jarrod, Arhivska  organizacija  HASA NSW, kjer je bil od vsega začetka skupaj z  ženo Marijo neutruden sodelavec, Slovenski  Misijon Merrylands, kjer sta oba pomagala, kadar je bilo potrebno tako v Sydneyu kot tudi  pri organizaciji svetih maš v New Castlu. Bila sta pomoč in podpora  pri rednih  kulturnih  aktivnostih in prireditvah  v Klubu Triglav, kot tudi člana in redna  podpornika SD Sydney in Slovenskega Kluba Planica  Wollongong.
Umrl je po težki borbi z rakom v četrtek, 9.07.2020, pokopan je bil na pokopališču Sandgate.


Slovo od  Emila _8764.JPG

Emil se je rodil 21.03.1934 v vasi Aženski vrh  blizu Gornje Radgone, V Avstralijo je prispel leta 1957 in kmalu zatem se je  poročil z zaročenko Marijo. Dom in družino sta si ustvarila v Cardiffu v Newcastlu in tam  se jima je  rodil tudi  sin Emil.
Kmalu po letu 1958, ko je bilo ustanovljeno Avstralsko-slovensko društvo Tivoli, sta se oba vključila v to organizacijo, vendar Emil ni nikoli imel želje, da bi postal odbornik, je pa vendar v vseh preteklih petdeset let tiho in neutrudno delal kot trdna opora pri vsakem delu ali prireditvi in drugih aktivnostih društva. Pripravljal je dvorane, čistil po končanih prireditvah, organiziral prevoz in nabavo vsega, kar je bilo potrebno, hrano, pijačo, druge potrebščine, organiziral je izlete, najel avtobus in ga tudi vozil, kamor je bilo treba, pobiral ljudi na njihovih domovih in jih tam tudi odložil po končanem izletu, posebno še starejše, ki so imeli težave s prevozom. Tako je ob obiskih Dramske družine iz Sydneya prišel s kamionom v Sydney in prepeljal kulise in druge priprave za igro, jih pomagal postaviti in po predstavi tudi odpeljal nazaj v Merrylands - vse brezplačno!
Tudi v času olimpijade leta 2000 je pomagal pri postavitvi razstave “Building Blocks “ v dvorani verskega središča Merrylands in v ta namen sta z ženo Marijo po večkrat na teden napravila dolgo pot iz Newcastla in nazaj. Njegova žena Marija, ki je bila že skoraj pol stoletja uspešna tajnica društva Tivoli, prav gotovo ne bi mogla opraviti tako uspešnega dela, če ne bi imela za seboj trdne pomoči in podpore moža Emila, ki ji pomaga pri vseh njenih dolžnostih. Njegove pridne roke bile vedno na razpolago, če je treba peljati ljudi na prireditev v Wollongongu, pobrati  uradne ali  kulturne  obiskovalce  z letališča v  Sydneyu.

Pomagal je pripraviti cerkveno dvorano za predstave iger, razstave  ali Zlata srečanja HASA  NSW ali pomembne  cerkvene obletnice. Vmes je popravljal ključavnice, napeljal  hišni zvonec, popravljal ali prebarval omare za arhivsko organizacijo HASA NSW v Merrylandsu in še nešteto  drobnih innujnih  stvari.


Pri proslavi na SD Sydney


Pri kapelici na  SDS

Poskrbel je, da sta bila z ženo prisotna in  sodelovala  pri pripravah za Slovenian of  the  year  Awards  v  Klubu  Triglav in pri  drugih svečanosti Kluba Triglav  ali  SD  Sydney.  Za vse svoje delo nikoli ni zahteval ne pohvale, ne plačila. Privadili smo se že na to, da smo lahko nanj računali ob vsaki potrebi, pa naj bo to v domačem Newcastlu ali pri splošnih potrebah slovenske skupnosti v Sydneyu

Pripravljanje  razstave  v  cerkveni  dvorani,


Ob Zlati masi p. Filipa Rupnika  se je z  drugimi odel  v  slovensko noso

Leta 2008 je v Klubu Triglav prejel priznanje Slovenske Skupnosti za Prostovoljca  leta  2007.Lahko vsi potrdimo, da je resnično zaslužil to priznanje.


Sprejem Priznanja  za Slovenskega prostovoljca  leta  v  Klubu Triglav.


S prijatelji ob 50  letnici poroke

 In prišel je težki čas za  Emila, Marijo, njuno družino  in za vse prijatelje. Rakovo oboljenje  nima  usmiljenja. Zdravljenje, okrevanje, ponovno zdravljenje , trenutki  obupa in upanja  so se menjavali, trenutki trpljenja in bolečin in na  koncu  vdanost v božjo voljo.Težko je bilo verjeti, ko nas je zadela  novica, da  ga je Bog odrešil  trpljenja in ga poklicak k  sebi. Za  krajši čas je bilo videti, da  se ne  bomo mogli niti posloviti od njega  zaradi ostrih omejitev Covid 19 virusa. Sreča v nesreči je bila, da so  bile te omejitve  v zadnjih dneh  nekoliko  olajšane in poleg  družine in prijateljev iz  New Castla so se prišli od njega poslovit prijatelji,  sodelavci in zastopniki  vseh  Slovenskih organizacij  iz Sydneya , kar za  cel  avtobus jih je bilo. Skupno  so mu na koncu pogrebne  svečanosti   zaželeli  miren počitek  z blagoslovom in  molitvijo, naj mu bo lahka  avstralska zemlja .
RIP, dragi prijatelj ! 

Na sliki so: sedijo: Peggy Klopcic, Albina Mavric, Jozefa Crnagoj, druga vrsta: Franc Brajlih, Jozica Brajlih, Matilda Visintin, Cilka Princic, Marija Belavic, Slavica Hozjan, Marta Kodela, Maria Grosman in  Emil Grosman


Pred kratkim smo imeli v Newcastlu občni zbor, kjer smo pregledali društveno delovanje v prešnjem finančnem letu in izvolili novi odbor.
Dva izredna dogodka izstopata v delovanju društva v prejšnjem letu. Prvo je bila 50. letnica ustanovitve društva »Tivoli« v Newcastlu. Ta prireditev je bila zelo uspešna in primerna pomenu 50 let delovanja in združenja Slovencev v Newcastlu in okolici.
Drugi dogodek je bil zelo nenaden in žalosten. 28. novembra 2008 nas je zapustil ustavnovni član, prvi tajnik in kar 47 let predsednik društva, gospod Ivan Klopcic. Po njegovi smrti je kot »acting president«  prevzela njegovo mesto gospa Cilka Princic, takratna podpredsednica društva, ki je opravila njeno delo zelo zadovoljivo in se ji tukaj danes uradno zahvaljujemo.

Letos smo izvolili novi odbor, in sicer:
Predsednica-blagajničarka, Maria Grosman,
Podpredsednica Cilka Princic, 
Tajnica: Marta Kodela,
Ostali člani odbora: Albina Mavric, Jožefa Crnagoj in Matilda Visintin

Kot pri večini slovenskih društev v Avstraliji, je tudi v Newcastlu vedno manj članov prve generacije slovenskih priseljencev v Avstraliji po letu 1948 in ti, ko so še med nami, so večinoma visoke starosti. Sklenili smo, da bomo držali skupaj in si pomagali drug drugemu, dokler bo to v naših močeh.
Za leto 2010 že imamo rezerviran prostor za naša redna srečanja pri Northnern Settlement
Servises (bivši Migrant Resource Centre) v Hamiltonu. Ta državni prostor dobimo brezplačno. Poleg tega smo do sedaj vsako leto dobili skromno podporo od NSW Community Relations Commission za kritje najnujnejših administrativnih in drugih stroškov. Čeprav je država zelo stroga glede uporabe teh dotacij, upamo, da bomo dobili podporo tudi v bodoče.

Osebno se zahvaljujem članom za zaupanje za izvolitev kot predsednice društva, istočasno pa obljubljam, da bom nadaljevala z delom za dobrobit vseh Slovencev v Newcastlu in okolici, delo, katerega opravljam več ali manj že od 1959. leta naprej.

Naprošam vse slovenske organizacije, društva in posameznike, da naslovijo  korespodenco na naslov:

Austral Slovenian Society »Tivoli« Newcastle Inc
7 Charles St
CARDIFF  NSW  2285
Telefon: 02 4954 8619
E-mail: emgrosman@aanet.com.au

Po skoraj petdesetletnem predsedovanju gospoda Ivana Klopčiča OAM Slovenskemu društvu “TIVOLI” Newcastle, je bilo po njegovi smrti novembra lani zelo težko spet postaviti noge na trdna tla in ponovno začeti z društvenim delovanjem. Vzelo je kar nekaj časa, da smo se prebudili iz okamenelosti, ki nas je zajela po njegovi nenadni smrti. Vendar življenje mora naprej in tudi delovanje društva se mora nadaljevati.

Delovanje društva je spet na normalni poti. Naša redna srečanja se nadaljujejo. V programu za leto 2009 imamo rezerviran prostor za sedem rednih srečanj pri Northnern Settlement Services (prejšnji Migrant Resource Centre), Hamilton. Čeprav smo zaradi starosti vedno manjša skupina, vendar radi pridemo skupaj, da malo poklepetamo, zvemo kaj se dogaja drugod, kako so naše družine in še marsikaj drugega. Vedno smo veseli, da še sploh lahko pridemo skupaj.
Danes vam predstavljam gospo Cilko Prinčič, ki je kot dosedanja podpredsednica do naslednjega občnega zbora sprejela mesto predsednika. Cilka prihaja iz Javornika pri Jesenicah. V Avstralijo je prišla 1962. leta, kjer se je poročila s pokojnim Rihardom Prinčičem. Vsa leta je družina živela v Mayfieldu, zadnja leta pa se je Cilka preselila v Lambton, kjer živi blizu hčerke.

V slovensko skupnost se je vključila takoj po prihodu v Avstralijo, medtem ko je mož sodeloval pri društvu od vsega začetka, torej od 1958 dalje. Po Rihardovi smrti je postala član društvenega odbora in lani prevzela mesto podpredsednice.
Cilka je dober organizator in rada priskoči na pomoč pri vsakem delu.
Cilki čestitamo in ji želimo obilo uspehov pri njenen bodočem delu.

Organizacije naprošamo, da naslovijo vso korespondenco na naslov:
Secretary-Treasurer
7 Charles St
CARDIFF  NSW  2285
Telefon: 02 4954 8619
E-mail:  emgrosman@aanet.com.au

V soboto, 15. novembra 2008, smo rojaki iz Newcastla in okolice svečano proslavili 50 let delovanja Avstralsko slovenskega društva  »Tivoli«, katero je bilo ustanovljeno 19. oktobra 1958. K slavju so se nam pridružili gosti gospodična Božena Forstnarič, druga sekretarka slovenske ambasade iz Canberre, častni generalni konsul RS za NSW Alfred Brežnik in soproga Jelena, ki sta istočasno tudi člana društva »Tivoli«, gospod Florjan Auser, član Sveta Vlade RS za Slovence po svetu in director Slovenian Media House in gospa Lesley Blenfare, predsedniki slovenskih društev iz Sydneya in Wollongonga Peter Krope, Joe Erzetič in Ivan Rudolf s soprogo, Tania Smrdel, vodja slovenske radijske oddaje na SBS, Mihelca Šušteršič, član Tivoli, ki je predstavljala Dramsko družino, Merrylands,  in iz Melbourna ustanovni član društva »Tivoli«, gospod Stane Lešnjak s soprogo Anico, hčerko Jano in njenim sinom.

Skupinska slika rojakov na proslavi 50-letnice Avstralsko slovenskega društva TIVOLI Newcastle, 15. novembra 2008: Sedijo: Joe Erzetič (SDS), Jelena Brežnik, Alfred Brežnik, častni generalni konsul RS za NSW in član društva Tivoli, Božena Forstnarič, druga sekretarka slovenske ambasade v Canberri, Ivan John Klopčič, predsednik društvaTivoli, Peggy Klopčič, Lesley Blenfari, Martha Magajna, predsednica HASA-NSW in Peter Krope, predsednik upravnega odbora Triglav;Stojijo: H. Mavrič, M. Kodela, M. Mamič, A. Mavrič, T. Smrdel (Radio SBS), M.Šušteršič (Drama Group Merrylands) , M. Belavič, J. Crnagoj,  J. Belavič, C. Prinčič, J. Vindiš, E. Grosman, I. Rudolf (Klub Planica Wollongong), M.Grosman, M. Rudolf,  M. Vindiš, E. Kovačič, p. Marjanovič, M. Visintin, A. Lešnjak, S. Lešnjak in hčerka Jana,  P.Smith, C. Smith, F. Brajlih, J. Brajlih, S. Hozjan, T.Gorjup in L. Magajna.

Proslava je potekala v prijetnem in mirnem prostoru v mali dvorani poljskega društva v Broadmeadovu. Pripravljena je bila razstava slik, kjer je bilo prikazano delovanje društva od začetka do danes. Gospod predsednik, Ivan John Klopčič, je v pozdravnem nagovoru opisal začetno  delovanje društva, tajnica in vodja proslave, Marija Grosman,  pa je nadaljevala z zgodovino društva  vse do današnjega dne. Zvrstili so se govorniki: gospodična Božena Forstnarič je v imenu Urada Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu predala gospodu predsedniku društveno priznanje v zahvalo za 50 let uspešnega delovanja,  gospodje Alfred Brežnik, Florjan Auser in gospa Martha Magajna. Gospod Ivan Rudolf je podaril tajnici društva v varstvo dva izvoda v Wollongongu pravkar izpod peresa Margaret Hatežič izdane knjige, »Srebrni jubilej v zavetju Vseh Svetnikov« .

V zahvalo za 50 let sodelovanja in podpiranja Avstralsko slovenskega društva »Tivoli«, Newcastle Inc, je vsak član prejel zahvalni certifikat. Vodja proslave se je zahvalila vsem prisotnim, ki so prišli od blizu in daleč, za vso pomoč posameznikom in tudi društvenim organizacijam, saj, kljub temu, da smo v Newcastle le majhna skupina, smo vedno vključeni v del celotne slovenske skupnosti v NSW, včasih tudi celotne Avstralije.

Po uradnem delu praznovanja smo se poslužili dobrih in okusnih jedi, katere so pravile kuharice klubske kuhinje, popili kozarček dobre kapljice iz bližnjih vinogradov in zapeli Kol’ko kapljic tol’ko let. Dobre volje vsekakor ni zmanjkalo. Bil je popoldan, ko so tudi dobre gospodinje, članice društva, lahko vsaj enkrat mirno uživale, saj drugače za vsakokratno srečanje preskrbijo vse, kar treba, naj bo to pecivo, sendviči ali kakršna koli druga postrežba.

Omenim še naj, da večina rož, ki so ostale na mizah ali so bile odveč, so bile odnešene na grobove vsaj nekaterih pokojnih so-rojakov, katerih je vsak dan več na Gospodovi livadi.

SPOŠTOVANI GOSTJE, SPOŠTOVANI ČLANI AVSTRALSKO SLOVENSKEGA DRUŠTVA »TIVOLI« NEWCASTLE INC!
Ponosno stojim tu pred vami ob tako važnem zgodovinskem dnevu 50 let, odkar se je rodilo naše društvo 19. cktobra 1958 v Anzak Hall, Hamilton, kjer je na naše povabilo, igralska skupina »Soča« predstavila igro »Glavni dobitek«.
Med pavzo smo se zbrali v sosedni mali dvorani, in na pobudo Sydneyčanov in naših rojakov, s željo da tudi mi ustanovimo slovensko društvo in smo takoj izvolili pripravljalni odbor, katerega naloga bi bila pripraviti osnovne temelje za združitev Slovencev v Newcastlu in okolici.
In takoj je bil izvoljen naslednji pripravljalni odbor:
Predsednik Anton Podgorelec , Tajnik Ivo Klopčič, Blagajnik Andrej Pichler,  In ostali:  Stane Lešnjak, Stane Kukec, Franc Lampe, Alojz Kranz, Jakob Otorepec, Franc Dremelj, Bruno Pertot, Miha Ulčej, Iz Sydneya:  Perko, Urbančič, Glips, Cergolj, Klemenčič
Pripravljalni odbor je prevzel zadano nalogo zelo resno in takoj zavihal rokave, pljunil v roke, začel zbirati naslove ter osebno obiskovali naše rojake in jim nudili naš namen.

Istočasno je odbor rezerviral dvorano, preskrbel godbo in razposlal povabila za našo prvo plesno zabavo v Anzac Hall, za katero so odborniki garantirali, da bodo krili stroške iz svojih žepov, če bo izguba.

Toda uspeh je bil odličen, kar je dalo se več korajže. Dobili smo nove naslove predvsem preko Misli in duhovščine, posebno od dr. Mikula, patra Odila ter drugih.

Do ustanovnega občnega zbora 4. aprila 1959 smo priredili že 3 uspešne prireditve in predali novo izvojenem odboru L51.19.11.

Na ustanovnem občnem zboru 4. 4. 59 so bile predložene prva pravila Avstralsko Slovenskega društva »TIVOLI« Newcastle, kjer je bil določen naslednji namen društva: povezati vse slovenske rojake v Newcastlu in okolici; pomagati članom, ki so radi nesreče ali bolezni zašli v teški finančni položaj: nuditi pomoč  Slovencem, ki jim dela problem angleščina; dajati nasvet novodošlim rojakom; nuditi pomoč brezposelnim; zbirati sredstva za postavitev svojega doma ter nuditi zabave in razvedrila.

Odbor je vedno preskrbel, da so prireditve bile odlično pripravljene, in do drugega rednega občnega zbora smo že imeli 8 družabnih prireditev do tega časa, in miklavževanje 6.12.59, ko je Miklavž obdaroval kar 80 otrok. In od tega dneva smo imeli vse večje uspehe z našimi prireditvami, bodisi plesne zabave, pikniki, izleti, meddruštveni obiski, akcije za pomoč v nesrečah in potresih.

Vendar bom od tu naprej prepustil, da vam bo dala nadaljna poročila, tajnica-blagajničarka Marija Grosman.

Skozi  vso to dobo smo imeli zelo aktivne in zveste odbornike, ko so s trdim delom in trudom pripomogli uspehe našega društva.

Predno zaključim moj nagovor, se hočem zahvaliti vsem preteklim in sedanjim odbornikom in članom, za vaše zaupanje, razumevanje, kooperacijo in pomoč za vse uspehe, ki so za nami, za dobrobit naše slovenske skupnosti v Newcastlu in okolici.

Dragi rojaki, nisem po imenu omenil nobenega za zahvalo, toda oprostite mi, ker mislim, da je moja dolžnost, da se osebno in v imenu društva zahvalim tajnici-blagajničarki, Mariji Grosman, za vso delo. bodisi v administraciji, organizaciji ali karkoli za dobrobit naše skupnosti že kar 45 let. Hvala ti, Marija.

Also I would like to say thank zou to my wife Peggy for her support all over this years. Thank you, Peggy.

Dragi člani, I salute you all, ker brez vas članov in vašega zaupanje ne bi bilo našega društva kot je še danes.

Živeli in še na mnoga leta. Želim Vam prav lep popoldan.

Ivan John Klopcic OAM
15.11.2008
Predsednik

On behalf of the Austral Slovenian Society Tivoli, Newcastle Inc, I wish to extend a warm welcome to each and every one of you. I particularly welcome guests from Canberra, Sydney, Wollongong and Melbourne.

Austral Slovenian Society “TIVOLI” Newcastle has its roots in the milk bar on 113 Tudor Street, Hamilton, owned by Mr. and Mrs. Podgorelec. Their shop was a place where most Slovenians have met in the early years. They invited Drama group “Soca” from Sydney to stage their first play in Newcastle.

On 19 October 1958 the stage play, “The Main Prize” (Glavni dobitek), was presented to the Slovenian Community at Anzac House, Tudor Street, Hamilton.

 During the interval, on suggestion from members of the Slovene Association Sydney, a working committee was elected, which was given the task of finding the way to establish a slovenian association in Newcastle. 

The committe became very dedicated to the cause and organized first function,  a very successful dance on 14 December 1958.  This gave the committee a lot of encouragment . They started to spread the word amongst the slovenian community and a desire to establish slovenian association in Newcastle became stronger every day.

The Foundation Meeting was held on 4 April 1959. The name »TIVOLI« was adopted and the association became known as Austral Slovene Association Tivoli, which was later changed to Austral Slovenian Society Tivoli, and, in early nineties, became incorporated.

The basic aim of the association was to unite Slovenians in Newcastle and surronding region, to preserve the social and cultural life, to preserve the customs and traditions of the old country, to help those, who needed help due to illness or other misfortunes, and to aim to get it's own premises.

The next 3 years were very productive. There were fancy dress nights, grape harvesting nights, hawain nights and other fancy social events, which brought many other nationalities to the dance hall. Italians, Germans, Polish, and Ukranians were regulars. Slovenian dances were one of the first ethnic dances held in Newcastle and were very popular.

Towards the end of 1962, other nationalities became established and have built their own clubs. Also, the general living had changed. We bought a car and went for a Sunday picnic. There was television. Children have grown and were busy playing sport at weekends. All those factors took people away from the dance floor at the Anzac House, Hamilton.

Tivoli started to organize picnics instead. The first picnic, according to the minutes, was held »in the bush on the council's land between the West Wallsed and Kurri Kurri«. It was a well attended social event. Over the years, the picnics were held in many places from Pokolbin to Tanilba Bay, from Myuna Bay to Mount Sugarloaf, the most popular being at Mount Sugarloaf and, in the last years, at Blackbutt Reserve. On some occasions, we were joined by a busload of Slovenians from Club Triglav, Club Planica Wollongong, or Prayer Group from the St. Raphael Slovenian Mission, Merrylands.

Since the mid eighties, we had made some wonderful trips away to Wollongong,  Canberra, and more often to Sydney clubs and to Merrylands. In our younger years, we attended social and cultural events at clubs,visits from Slovenia and participated at church events. We still do it today, but on a much smaller scale. We also support the work of the Historical Archives for Slovenian Australians for NSW, or short, HASA-NSW.

Over the years , we had supported many good causes, such as earthquake in Skoplje, natural  disasters in our home country Slovenia, contributing to the hospitals in Slovenia, and other good causes. Our contributions may have been small, yet they came from our hearts.

With the advancing age, we became even more aware, how important it is to stay together and help one another. Since 1992, Community Relation Commission of NSW, has been supporting our Slovenian Older People Program with small yearly grants to cover the administration and some travel costs. We try to visit elderly members, who are sick, in hospitals or in nursing homes. We also provide transport to members. Today, we have mainly get-togethers at the Northern Settlement Services or former Migrant Resource Centre, where we get a room free of charge. Two attempts in the past to aquire our own premises, were unsuccessful. This has never bothered us much, because - as someone once said to us – at least, we do not have headaches when we get home.

To celebrate 50 years of any organization, is a great occasion. As the President said earlier, without members, there would be no Tivoli. In appreciation to all members, we would like you to accept a Certificate of Appreciation. I would also like to personally thank all those members who had helped with the preparations for today, namely Josie and Frank Brajlih for all computer work and assistance, Cilka Princic for helping with the photo exibition, Matilda Visintin for beautiful flowers, Marta Kodela for organizing the cake, and John Klopcic and Emil Grosman for preparation of the hall, and to all others, who had helped in whatever capacity.
Thanks also to all slovenian organizations for your invitations to your many functions; you always accept us good friends.

In conclusion, yes, we are a small group, and getting smaller, but we still fit into the larger circle of the slovenian community in Australia. Having  representatives here from Sydney's and Wollongong organizations is proof of this. On behalf of Tivoli, I wish to thank you for all your support, past and present. It is also a pleasure to have here today two of Tivoli's foundation members, namely Mr. John Klopcic OAM, our president, and Mr. Stane Lesnjak, who came all the way from Melbourne to be here. Talking about John...

Perhaps Tivoli does have something other clubs and associations do not have. Mr.John Klopcic was elected president on 23 January 1960, a position he still holds today. I bet, being a president for 48 years, must be the longest serving presidency of any slovenian organization in Australia. Besides, Mr. Klopcic, who a few years ago received the Order of Australia Medal for his community work, must be the oldest president. At his next birthday, he will be 90 years young. Congratulations and thank you, John.

And thank you all!

Spoštovani, gospod predsednik Ivan Klopčič in gospa Klopčič, tajnica gospa Marija Grosman in gospod Grosman, gospa Božena Forstnarič, predstavnica Veleposlaništva RS v Canberri, predstavniki slovenskih organizacij, člani društva Tivoli, dragi prijatelji.

V veliko veselje in čast mi je, da vas lahko pozdravim in vam čestitam za ta visoki jubilej, 50. obletnico ustanovitve društva Tivoli, tukaj v mestu Newcastle.

Letošnje leto, 2008, je v slovenski skupnosti, širom Avstralije, zaznamovano kot leto obletnic, predvsem mesec november. Versko središče Sv. Cirila in Metoda v Melbournu praznuje 40. obletnico, pri Sv. Rafaelu v Sydneyu, 35., pri Sveti družini v Adeleidi, 25., cerkev Vseh svetih v Wollongongu, 25. Klub v Perthu, 25. obletnico in seveda društvo Tivoli pa kar zlato, 50. obletnico obstoja.

Neverjetno je, če človek pomisli kaj vse so oz. smo, relativno maloštevilni  Slovenci na tem od naše domovine najbolj oddaljenem kontinentu, zgradili oz. ustvarili. Poleg že prej naštetih, je še cela vrsta društev in klubov s svojimi zgradbami ali društvenimi domovi. To so miljonska premoženja, katerih bi mnogi veliko večji narodi bili neizmerno ponosni, ce bi jih imeli. Ne verjamem, če je še kakšna etnična skupina, tukaj v Avstraliji, ki bi se lahko ponašala s tolikimi dosežki. In kaj nam to pove? To nam pove, da smo Slovenci marljiv narod, da smo sposoben in podjeten narod in predvsem, da smo rodoljuben narod.

Danes, ko praznujemo 50 let obstoja društva Tivoli, se mnogi prav gotovo spomnite skromnih začetkov in prvih druženj tukaj pri vas, in kako je to druženje s časom preraslo v številčno in uspešno društvo. Spomnite se tudi proslav, raznih zabav, osebnih in skupnih praznikov, pa lepih in veselih trenutkov, novih spoznanj in prijateljstev. Žal, je zob časa načel tudi vaše društvo; članstvo je pričelo upadati, novih članov ni ali pa so redki. V vodstvu so vedno eni in isti ljudje, katerih moči pa tudi počasi jenjajo. In, kaj zdaj? Kaj je storiti? Ali se je vse to dolgoletno delo in trud sploh izplačalo, se bo morda kdo vprašal? Kdo bo z vsem tem nadaljeval? Kdo bo skrbel, da bo slovenska skupnost v Newcastlu šla naprej?

Odgovor na ta vprašanje bo treba iskati pri samem društvu, t.j. pri članih. Govorniki pred mano, ki vaše 50 letno delo bolje poznajo kot jaz, so o tem že govorili.

Dovolite mi le tole mojo pripombo: Vaše dolgoletno delo in vse kar ste vložili in dobrega storili za društvo Tivoli je neprecenljive vrednosti, ki se s finančnega vidika ne da ovrednotiti. Že prvi emigrantje so v takrat težkih okoliščinah, pred 50 leti, potrebovali družbo in krog ljudi s katerimi so se pogovarjali v svojem materinem jeziku ter bili drug drugemu v podporo. Ta druženja so bila vir energije, bila so hrana za dušo in mnogokrat so lajšala  domotožje.

Kaj pa danes? Društvo Tivoli je še vedno potrebno v veliki meri za iste ljudi, iste začetne člane, ki pa so zdaj v jeseni svojega življenja in prav tako kot takrat pred 50 leti, potrebujejo druženje, pomoč in podporo. Že zaradi njih je nadaljnji obstoj nujen in opravičen.  Res pa je tudi, da je vkljub nekaterih novih članov, neto prirastek negativen in, kar pomeni, da bo prišel čas, ko za obstoj društva ne bo več pogojev. Sicer pa tudi to ni nič nenavadnega, do tega bo prišlo po vsej Avstraliji kjer so slovenska društva, klubi in cerkve. Razlika je samo časovna, tam kjer so manjše skupnosti bo pač do tega prišlo prej.

Vse to pa ne pomeni, da je ljudi, ki se sklicujejo na slovenske korenine vedno manj. Nasprotno, vedno jih je več. Kaj pa naši otroci, in vnuki, pa tudi že pra-vnuki, itn., ali ti niso naše krvi? Ali v njih ne bije slovensko srce? To, da ne govorijo slovensko ni najbolj pomembno. Pomembno je, da v njihovih srcih še vedno tli ljubezen do vsega tistega kar so prejeli od staršev, pa ponos na svoj slovenski izvor, kulturo in vero. Slovenska zavest bo v njih ostala toliko časa, dokler bodo imeli slovensko ime in se zavedali svojega izvora.

Na kraju pa še moje iskrene čestitke, kakor tudi žene Jeni, za ta visoki jubilej, 50. obletnico društva Tivoli, katerega ponosna člana sva že nekaj let tudi midva. Naj Bog da, da bi društvo Tivoli še dolgo obstajalo in delovalo v korist slovenske skupnosti v Newcastle-u.

Društvo Tvoli, Newcastle, 15.11.2008

Kapetan James Cook je plul mimo Newcastla 10. maja 1770, kar je tocno zapisano in geografsko oznaceno v njegovem dnevniku. Prvi belci so bili angleski kazjenci, ki so pobegnili iz Parramatte in so ob obali z majhnim, ukradenim colnom prisli do danasnjega Port Stephensona. 9. septembra 1797 je prvic priplul v danasnje Newcastle pristanisce castnik (Lieutenant) John Shortland. Odkril je velike zaloge premoga in ustje reke Hunter, podrocje pa imenoval Coal River.

Prvi poizkus stalne naselitve v Coal River 1801. leta se je, zaradi slabega vodstva in nadzora nad kazjenci, izjalovil. 30. marca 1805 je prislo v novo imenovan Kings Town, (takratni guverner King je dal naselju ime Newcastle ze 25. marca 1805!) pod vodstvom komandanta Menziesa, 34 zapornikov, stirje vojaki, en narednik, slikar narave ter nadzornik za skladisca in upravnik kazjencev. Newcastle je bil rojen! Pravice mesta je pridobil 25. junija 1847.

Danes je Newcastle znan predvsem po najvecjih premogovnikih in do nedavnega po tezki zelezni industriji. Zadnje case se zacne zelo uveljavljati z novo, visoko tehnolosko predelovalno industrijo in turizmom.

Newcastle, skupno z bliznjo okolico - Lake Macquarie, steje 204 tisoc prebivalcev in meri 962 kvadratnih kilometrov. Najmocnejsa etnicna skupina v Newcastlu so Italijani (7.4% prebivalstva), v Lake Macquarie pa Nemci(5.5%) 

PRVE STOPINJE. . .

Kdaj so se naselili prvi Slovenci v Newcastlu in njegovi okolici nam, zaradi neraziskanih zgodovinskih virov, ni znano, je pa zgodovinsko utemeljeno, da so bila imena slovenskih rojakov Slana, Lebic, Kek, Rollich, Haman, Krajnc, Vorsic, Kersenkovic, Kodela, in se kdo, na seznamu prvih emigrantov, ki so 7. junija 1949 prisli iz razdejane Evrope v begunski lager Greta, kateri lezi le 50 kilometrov zahodno od Newcastla. Vecina beguncev se je zaposlila v tekstilni tovarni v Maitlandu, pri vojski v Singletonu, najvec pa v tezki zelezarski industriji v Newcastlu. Znano nam je, na primer, da se je 17. decembra 1949 zaposlil v BHP - ostal je tam vse do upokojitve - nam zelo znani in priljubljen, ustanovni in dosmrtni clan drustva, gospod Andrej PIHLER. Skoraj sigurno je, da so zaceli delati slovenski rojaki v BHP ze pred g. Pihlerjem. 

Veliko emigrantov se je za vedno naselilo v Newcastlu in njegovi okolici, drugi so se scasoma razgubili sirom Avstralije. Predvideva se, da je leta 1959/1960 zivelo v Newcastlu vec kot dvesto slovenskih druzin. Prva srecanja Slovencev v Newcastlu so se pricela 1953 ali 1954. leta na pobudo slovenske duhovscine, ki je med tem casom ze delovala med Slovenci v Sydneyu. Med rojaki je bil posebno poznan duhovnik dr. Ivan Mikula, ki je v svojih potovanjih krizem krazem Avstralije verjetno srecal najvec slovenskih rojakov. Prve mase so se vrsile v samostanski cerkvi sv. Alfphonsa v Mayfieldu, katera je znana tudi pod imenom Ave Maria. V poznejsih letih - in se danes - se mase vrsijo v cerkvi Presvetega Srca Jesusovega v Hamiltonu. Ta cerkev je bila sele pred kratkim posvecena v katolisko katedralo in ravno letos praznuje sedemdeseto obletnico polozitve temeljnega kamna (24. septembra 1928) Pater Valerijan Jenko nas ze vse od njegovega prihoda v Avstralijo redno obisce ob vsaki peti nedelji, ko jo mesec ima, in posebej se za praznike. Pred njim pa so nas obiskovali tudi drugi duhovniki, ki so delovali med slovensko skupnostjo v Avstraliji. Tudi slovenski skofi, ki so med leti prisli na obiske na peto celino, so nas vedno obiskali. Zadnji obisk smo imeli letos, ko sta nas obiskala skof Alojzij Uran in provincijal pater Stane Zore. 

19 OKTOBER 1958 - ZAČETEK 

Utemeljeni viri povedo, da je bila druzina Antona in Emilije Podgorelec (danes oba pokojna) tista, kjer so se zaceli prvi osnutki slovenske skupnosti v Newcastlu. V njihovi skromni trgovini - milk bar - na 113 Tudor Street, Hamilton, se je srecalo zelo veliko stevilo slovenskih rojakov. Tu se je tudi porodila zamisel, da se povabi v Newcastle dramska skupina "Soca" (Slovensko drustvo Sydney), z njihovo prvo slovensko igro "Glavni dobitek". Predstava v Newcastlu je bila 19. oktobra 1958 v dvorani Anzac House, Tudor Street, Hamilton.

Prireditev igre "Glavni dobitek", 19. oktobra 1958 je izredno vaznega pomena za slovensko skupnost v Newcastlu in okolici. Na ta dan je bilo vsejano seme, iz katerega je zraslo Slovensko drustvo, katerega 40. obletnico praznujemo danes.

Kaj se je dogajalo v slovenski skupnosti v Newcastlu 19. oktobra 1958, nam pricata dva zapiska. Gospa Vlasta Cergol (por. Klemencic) je bila ena od sydneyskih gostov. V clanku "Slovenski vecer v Newcastlu", objavljen v Mislih, je zelo lepo opisala potek gostovanja.

Drugo, se bolj vazno porocilo, je porocilo gospoda Ivota Klopcica, ki je sam izredno veliko pomagal pri zdruzitvi Slovencev v Newcastlu. Ta isti vecer je bil izvoljen kot tajnik pripravljalnega odbora, katerega naloga je bila postaviti temelje za ustanovitev slovenskega drustva v Newcastlu. Njegov zapis je toraj prvi zapis zgodovine slovenskega drustva v Newcastlu.

ZAČELI SMO...

Kot je razvidno iz zapisnika g. Ivota Klopcica in Vlaste Cergol, so bili 19. oktobra 1958 postavljeni osnovni temelji za zdruzitev slovenske skupnosti v Newcastle. Zaorala se je ledina, delo se je pricelo... 

Slovensko drustvo Sydney je izkupicek vecera predstave "Glavni dobitek", v znesku $9.67 (takrat so bile se funte, silingi in peniji), darovalo novoizvoljenemu blagajniku, g. Pihlerju, kot zacetni kapital. 

Prva seja pripravljalnega odbora se je vrsila 4. novembra 1958 pri g. Podgorelcu. Miha Ulcej in Milan Strasberger sta bila izvoljena kot referenta za organizacijo.

Naslednje se je odbor sestal 8. novembra 1958, spet pri g. Podgorelcu, kjer je bilo sklenjeno, da se priredi 14. decembra 1958 "prva slovenska prosta zabava s plesom ob pol osmih zvecer v dvorani 'ANZAC HALL' v Hamiltonu".

Zapisnikar, g. Ivo Klopcic, je zapisal naslednje: " Po izgledih in porocilih pripravljalnega odbora vsi z navdusenjem pozdravljamo to imenitno idejo z zacetkom ustanovitve S.D.N. Vsak je prevzel nekaj dela na svoje rame, da s tem pripravimo pot zdruzitve Slovencev v Newcastlu in okolici. Zacetek je res tezak, a z neomejeno trdno voljo pripravljalnega odbora S.D.N. upamo dobrega uspeha". 

Prisotni na tej seji (A. Podgorelec, I. Klopcic, M. Ulcej, M. Strasberger, F. Lampe, S. Kukec, J. Krajnc in B. Pertot) so se obvezali, da bodo iz lastnih zepov krili stroske, ce prireditev ne bo uspela. Vsak prisoten je daroval eno funto (dva dolarja) kot prostovoljni prispevek drustvu. 

Toda strah je bil zaman, saj je plesna prireditev izredno uspela in dala odboru se vec korajze. Se bolj so zavihali rokave, pljunili v roke, iskali naslove, posiljali okroznice, fizicno obiskovali rojake ter sirili duh slovenstva. Do ustanovnega obcnega zbora je pripravljalni odbor priredil skupno 3 druzabne prireditve. 

Na ustanovnem obcnem zboru, ki se je vrsil 4. aprila 1959. v mali dvorani Anzac House, je drustvo prvic dobilo ime " Tivoli" in anglesko ime AUSTRAL SLOVENE ASSOCIATION " TIVOLI". Sprejeta so bila prva pravila, katera so dolocila naslednje drustvene naloge:

povezati vso slovensko emigracijo v Newcastlu in okolici; pomagati clanom, ki zabredejo radi nesrece ali bolezni v tezki financni polozaj; nuditi pomoc onim Slovencem, ki jim dela tezave angleski jezik; dajati nasvete novodoslim rojakom; nuditi pomoc brezposelnim rojakom; zbirati sredstva za postavitev samostojnega slovenskega doma s prosvetno dvorano, nuditi zabavo in razvedrilo v obliki kulturnih prireditev, plesov, piknikov in izletov.