Avstralsko družbo sestavlja etnično pisano prebivalstvo s komaj dvestoletno zgodovino. Le en odstotek populacije, to so avstralski domorodci - Aboridžini, živijo na tej celini ze več deset-tisoč let. Danes je preko 20% prebivalstva iz prekomorskih dežel in nad 13% jih izhaja iz neagleško govorečih držav.V Avstraliji je dolgo časa veljalo prepričanje, da so priseljenci nujno zlo, s katerim se je treba sprijazniti zaradi pomanjkanja delovne sile, vendar jih je treba čim prej asimilirati z anglo-saksonskim načinom življenja in okolja. Razvoj etničnih skupin je pokazal, da je bila ideja o asi-milaciji naivna in nespretna. Sredi sedemdesetih let, natančneje leta 1973 je prišlo do sprememb v politični areni. Takrat je oblast sprejela Whitlamova laburistična vlada. Al Grassby, takratni minister za priseljevanje in etnične zadeve je izjavil: "We can have an Australia strong in its diversity and more aware of its rich cultural heritage." ("Lahko imamo mocno in raznoliko Avstralijo, ki se bo zavedala bogastva svoje kulturne dediscine. Tako je multikul-turalizem postal podlaga državne politike priseljevanja. Vlada je za?ela podpirati dejavnosti in na?rte priseljencev. Avstralski sociologi opredeljujejo multikul-turalizem kot pluralisticno, svo-bodno izražanje socialnih povezav med pripadniki avstralske družbe. Hkrati pomeni enakopravnost v izražanju etničnih identitet različnih narodnostnih skupin, ki živijo skupaj v okviru določenega geografskega prostora.
Marca leta 1975 je padla vladna odločitev za uvedbo večje-zikovnega radia v Avstraliji za neangleško govoreče skupnosti. Istega leta, maja meseca, je bil imenovan poseben odbor za ustanovitev etni?nih radijskih postaj. Odbor je iskal sodelavce, ki bi bili pripravljeni brezplačno sodelovati pri radiu. V Sydneyu je bila ustanovljena radijska postaja 2EA in v Melbourneu 3EA. Številki označujeta državo (NSW in Victorio), kratica EA pa pomeni Ethnic Australia. V Sydneyu je stekla prva slovenska oddaja 9. junija 1975 pod vodstvom že pokojnega gospoda Jožeta Čuješa. To je bil začetek trimesečne poskusne dobe etnicnih radijskih oddaj. Postaja si je pridobila takojsen uspeh in priljubljenost pri poslušalcih. V času poskusne dobe je oddajala v sedmih jezikih: grškem, arabskem, maltekem, italijanskem, spanskem, turskem in v jezikih nekdanje Jugoslavije. Zaradi priljubljenosti in morda tudi želje po domaći besedi in glasbi se je poskusna doba podaljšala kar na tri leta in v svoj spored vkljućila še več jezikov.
Oddajo v slovenskem jeziku lahko slišite vsako nedeljo in vsak torek med 8.00 in 9.00 uro dodpoldne v Melbourneu in v Sydneyu; ob torkih med 9. in 10, uro dopoldne pa v vseh glavnih mestih Avstralije. Radijski sporedi so pestri tako glasbeno kot informacijsko. V času 60 minut lahko slišite najnovejša poro?ila, katere obogatijo zvočni prispevki (brezplačnih poro?evalcev) iz Slovenije in Avstralije, iz za-mejstva in drugih krajev sveta; obvestila naših organizacij, po-govore z ljudmi z vseh koncev sveta ter medijske, politične, športne, verske, šolske, kul-turne, diplomatske, mladinske in druge zanimivosti, ki so opremljene z bogato izbiro glasbe.
Pred nekaj leti je bila usta-novljena posebna oddajna služba kot neoodvisna avtoriteta za vodenje etničnega radijskega oddajanja z imenom Special Broadcasting Service ali s kraticami SBS. Po vladni nameri naj bi se razširila tudi v druge avstralske države. Neodvisna raziskava, izvedena v maju in juliju 1978, je pokazala, da 90 % ljudi posluša takrat imenovani etnični radio.
Konec avgusta 1979 so priklju?ili dva nova oddajnika, ki sta omogočila priključitev poslu-šalcev iz Wollongonga in Newcastla.
26. januarja 1994 smo se vključili v meddržavno radijsko oddajanje v 68 jezikih, v vseh glavnih mestih Avstralije.
Zanimivo, da nas avstralske Slovence radio združuje v pestro družino sveta.
::: | |
::: | |
Drutva organizacije | ::: |
Diplomatska predstavništva |
::: |
Verska središča | ::: |
Glas Slovenije | ::: |
Misli | ::: |
Slovenski novinarji po svetu |
::: |
Mediji Slovenija, Slovenci po svetu | ::: |
E-uprava Slovenije | :: |
Poezija Košak | :: |
Arhiv | :: |
Pišite nam | :: |
Webmaster | :: |
:: |