GlasSlovenije-The Voice of Slovenia P.O.BOX 411

Harris Park 2150 NSW Australia

Telefon/fax 02 9897 1714

ZNANI IN NEZNANI OBRAZI

Pri Glasu Slovenije ni "leteèih" novinarjev in fotoreporterjev

Pred dnevi me je poklical nekdo iz Melbourna in mi oèital, da so v Glasu Slovenije samo novice iz Sydneya oziroma NSW. "You can have it in NSW!" mi je zabrusil po angleško in spustil slušalko.

Èe prelistamo nekaj številk Glasa Slovenije, lahko ugotovimo, da tudi Melbournèani niso tako zapostavljeni: pred kratkim smo predstavili Sonio Leber, Jožico in Paula Paddle, družino Telièevih (mama je v Domu poèitka Matere Romane), ki je v sorodstvu s slikarjem Gasparijem, sestavek Marthe Magajna o gostovanju Igralske družine v Melbournu, dotaknili smo se obletnice slovenske cerkvice, ob naši peti obletnici smo posvetili skoraj dve strani foto-reportaže dogajanjem v Melbournu, predstavili smo pomembnega arhitekta Toma Kovaèa, še prej likovno razstavo v Elthamu "Expression of togetherness", udeležili smo se pogreba patra Bazilija in objavili kar dve prilogi s številnimi fotografijami itd.itd.

Žal, v Melbournu nimamo svojega reporterja in fotografa, zato leži "glavni greh" da ni od tam veè novic na melbournških Slovencih samih!

V znamenju zahodnoavstralske prestolnice

Uredništvo Glasa Slovenije obiskalo Perth

Moderno mesto Perth se mogoèno dviga nad reko Swan in zgodovinskim mestom Fremantle, kjer je 2. maja 1829 dvignil angleško zastavo kapitan Charles Fremantle.Takoj za tem je priplul na to obmoèje kapetan Stirling, ki je poveljeval ladji Parmelia in s seboj pripeljal nekaj Angležev, ki so 12. avgusta 1829 v bližini "town halla" postavili temelje današnjega Pertha. Ker se je kmalu zaèutilo pomanjkanje delovni sile, so Angleži med leti 1850 in 1868 poslali na ta prostor veliko število kaznjencev.

Sicer pa je prišlo do prvega odkritja zahodne Avstralije že veliko prej - leta 1616 je holandski pomoršèak Dirk Hartog pristal na Shark Bayu. Južno od tod pa je leta 1618 odkril obalo Von Edels, leta 1619 je pristal na skalnatih otokih v bližini Geraldtona Frederick Houtman ter jih poimenoval Abrolhos.

O Perhu obstajajo razlièni psevdonimi: za vesoljca Johna Glenna je "City of Lights", kapitan zmagovite posadke na tekmovanju jadrnic American Cup Dennis Connor pa je imel za Perth posebno zanimiv vzdevnik "most isolated city in the world".

Èeprav imajo nekateri Perth tudi za "most friendly city", je na mene osebno deloval kot od odstalega sveta odmaknjeno mesto. Nekje sem brala, da je v Zahodni Avstraliji oziroma v Perthu veliko samomorov med mladimi. No, ljudje kljub vsemu živijo tako kot ljudje v vseh drugih mestih po svetu in najdejo zase zabavo; nekateri jadrajo po reki Swan, drugi se podajo na piknik v Darling Ranges ali pa obišèejo kakšno vinsko klet ter druge zanimive kraje v okolici.

Posebej živahno je bilo v èasu našega obiska v Freemantlu, kakor da bi se vsi Perthèani pre-selili sem. Brnenje motornih koles in avtomobilov vzdolž ulic ob katerih se z obeh strani vrstijo trgovine, zgovorno prièa o življenskem temperamentu tega kraja. Veliko je restavracij z dobro hrano, odlikujejo se tiste s svežo morsko hrano. Posebej je bil zanimiv obisk na trgu - marketu, tako svežega sadja in zelenjave v Sydneyu nismo vajeni; in kakšne jagode, njihova izredna velikost in barva sta kar vabila sadja laène. Ja, tudi peèene kostanje smo našli na tem trgu in mladi prodajalec je celo vedel za Slovenijo. Poleg tega smo si ogledali še trgovine z aboriginskimi umetninami, z barvnimi opali in pa zlatnine iz Kalgoorliea in seveda še veliko drugih

zanimivih reèi.

Tudi obisk v Slovenskem klubu, ki ima izredno lepo dvoranico je bil ob proslavljanju njihove 20-letnice posebno doživetje. Seveda pa je bil vrhunec našega tridnevnega bivanja v Perthu obisk v Gomboc galeriji. Veè o tem v tej številki. V nedeljo, pred odhodom nazaj v Sydney pa smo na domu obiskali še Lojzeta Kossija, bivšega urednika "Lojzetovega konjièka".

Èe bi hotela biti na koncu malce kritièna do perthskih Slovencev, bi morala, resnici na ljubo zapisati, da nas je presenetilo kako malo dajo na pisano slovensko besedo in kako malo veèino zanima kaj se dogaja v Sloveniji.

Obletnice naših verskih središè

Vsa tri slovenska verska središèa ta èas obhajajo visoke obletnice. Zrasla so iz požrtvovalnosti tistih naših patrov, ki so jih gradili in tistih, ki jih še danes vzdržujejo. Bila so, so še in upajmo, da bodo tudi v prihodnje temelj vere, slovenskega jezika in kulture. Mislim, da našim patrom nismo dovolj hvaležni za vse njihovo delo, saj se je prav v naših verskih središèih (pred leti tudi s pomoèjo sester) odvijala najžlahtnejša slovenska kulturna dejavnost. Nekdo mi je nekoè dejal: "Èe ne bi bilo naših duhovnikov tudi marsikaterega slovenskega društva v Avstraliji ne bi bilo!" Letošnje obletnice so njihov in naš praznik. Zato praznujmo vsi skupaj in zaželimo našim patrom predvsem veliko zdravja in zadovoljstva med nami. Skušajmo jim pomagati kolikor je v naših moèeh, predvsem patru Valerijanu, ki je služil sydneyski slovenski skupnosti tako dolga leta.

Vaša Stanka 

webmaster