The Drama Group

(Dramska Skupina)

In the mid 1950’s Father Bernard Ambrožič had leased a house from the Franciscan Order at  121 Queen St. Woollahra. In the main, these premises housed single Slovenian men, who had migrated from Slovenian. Soon after the establishment of the Slovene Association Sydney, which had its permanent base at the Woollahra house also, a ‘cultural’section was established which ran a number of Sunday afternoon lectures and community events for the newly arrived Slovenian migrants. In this environment, Ludvik Klakočer tried to start a singing group, however, the initial attempt was disappointing. An attempt was also made to establish a drama group, but unsuccessfully.

As early as 4th January 1958, the drama group from Melbourne visited Sydney with Linhart’s play “Županova Micka”. This performance was the first Slovenian play performed in Sydney! This gave the Sydney Slovenians the necessary motivation to resurrect their drama group, which they successfully managed to do. The organizers of this initial drama group were Vlasta Cergol (Klemenčič) and Karlo Dolenc. The Drama Group was called “Soča”.

Their first performance was held on 22nd July 1958, in the Maccabean Hall, Darlinghurst. The play titled: “The Main Prize” (Glavni Dobitek), was repeated again on 6th Sept. and 19th Oct. 1958 in Paddington.
“Don’t Call The Devil” (Ne Kliči Vraga), was the second play, a comedy, performed by Soča. It had repeat performances in Wollongong, July 1959 and in Newcastle on October 1959. “Trije Vaški Svetniki” was also performed in Paddington, in the St. Francis Church Hall, in 1960. Records show that the Drama Group was at times referred to as - Igralska Skupina “Karitas”.

In 1961, the drama group was reformed with the encouragement and support of
Father Odilo Hajnšek. It was then renamed “Igralska Družina Sydney”.

Unfortunately, by 1965, with the performance of the play “Razvalina Življena”, the drama group seemed to come to a standstill.

An attempt to resuscitate the group was made in 1973, under the wings of the Slovene Association Sydney (Slovensko Društvo Sydney. However, only two performances eventuated: “Ne Kliči Vraga” in 1973, (a repeat of the 1959 performance) and “Vdova Rošlinka” (Widow Roslinka) in 1976.

 

There was little activity by the drama group until 1986, when, under the wings of the St. Raphael Centre, Merrylands, performances were again commenced. The group took the name: Igralska Družina Merrylands  (Slovenian Drama Group Merrylands).Their performances have continued to date and have been a showcase for many talented actors and actresses. It is also pleasing to note the number of parts that were played over time, by younger members of the Slovenian community. Plays have always included performances by the young and the old, this is probably the reason why these plays have attracted steady audiences.

It would be amiss to not take this opportunity to name some prominent members of the drama group over the years. Although we cannot mention them all, we acknowledge the performances of:

Dane Brkovec (deceased), Mihela Šušteršič, Ivan Koželj, Danica Petrič,
Karl Dolenc, Lojze Kmetič, Marta Magajna, Herman Koželj, Hinko Nell,
Jurij Sušnik (deceased), Damijan Fortuna, Pavel Letnar, Ivanka Šimec,
Zofka Brkovec, Jožica Modrijančič, Lojze Magajna, Jože Petrič (deceased),
Lolita and Karin Žižek, Robert Fišer, Tania Smrdel and Rudi Črnčec.
These performers appear again and again, in the credits of the performed plays.

Plays performed:

Year                                        Play                                          Director

1958                Glavni Dobitek (The Main Prize)                    Karlo Dolenc

1959                Ne Kliči Vraga (Don’t Call The Devil)           Karlo Dolenc

1960                Laži Zdravnik (Quasi Doctor)                          Jože Čuješ  

1960                Zdravnik Proti Svoji Volji                              Jože Čuješ
(Doctor against His Will)

1960                Trije Vaški Svetniki (3 Village Saints)            Karlo Dolenc

1961                Veriga (Shackles)                                            Jože Čuješ

1961                Svojeglavček (The Obstinate One)                 Ivan Koželj

1962                Trije Ptički (3 Little Birds)                              Ivan Koželj

1962                Pri Kapelici (At the Chapel)                           Ivan Koželj

1962                Dva Laži Zdravnika (2 Quasi Doctors)          Ivan Koželj
1963                Pri Belem Konjičku (At The White Horse Inn)                               Ivan Koželj

1964                Radi Oreha (Because of the Walnut Tree)      Ivan Koželj

1965                Razvalina Življenja (The ruins of Life)           Ivan Koželj

1967                Rdeča Kapica                                      Antonija Vodopivec (Performed by children)

 

 

Under the Slovene Association Sydney: (Igralska Družina SDS)

1973                Ne Kliči Vraga (Don’t Call The Devil)                        Vlasta  Klemenčič

1976                Vdova Rošlinka (Widow Roslinka)                               Vlasta Klemenčič

 

(Triglav Club):

1977               Hlapci  (Servants)                                            Karl Dolenc
1978                Dve Nevesti    (Two Brides)                           Miran Špicar

  ?                 Hlače   (Trousers)                                            ?                     

  ?                  Sneguljčica (Snow White)                 Mariza Ličan Performed by children

1982                Ženitev (The Wedding)                                  Mariza Ličan

Under St. Raphael Centre, Merrylands:
(Igralska Družina Merrylands)

1986                Prisega Ob Polnoči (Oath At Midnight)         Ivanka Pohlen

1986                Poslednji Mož (The Last Man)                       Ivan Koželj

1987                Domen                                                                       Ivan Koželj

1988                Pri Belem Konjičku                                         Ivan Koželj

1990                Jezični Doktor Petelin                                     Ivan Koželj

1991                Martin Krpan                                                  Ivan Koželj

1991                Dva Prstana (Two Rings)                                Ivan Koželj

1992                Svojeglavček                                                   Ivan Koželj

1994                Divji Lovec (The Wild Hunter)                      Ivan Koželj

1994                Micki Je Treba Moža                                       Ivan Koželj (Micka Needs a Husband)
1995                Vdova Rošlinka                                              Ivan Koželj

1996                Jurček                                                              Ivan Koželj

1997                Trije Vaški Svetniki (Three Village Saints)     Ivan Koželj

1998                Davek Na Samce (Tax On Bachelors)            Ivan Koželj

2002                Zakonci Stavkajo                                            Ivan Koželj (Spouses Go On Strike)          

 

The Wollongong Drama Group

This group had no particular name, but was active in the 1960’s. Records show that in 1962, The Wollongong Drama Group performed the play:
“Kranjčičev Jurij” in Sydney on 27. October, 1962, at the church hall in Paddington.
Between 1965 and 1967, the drama group performed 2 comedies
'Kmet Kupuje Koso' and 'Županova Micka'. The director of these plays was Pavle Arhar, who was assisted by Zvonko Groznik.

 

‘Trije Vaški Svetniki’ na Sydneyskem Odru

Igralska Skupina “Karitas” v Sydneyu se je predstavila občinstvu, s svojim prvim nastopom v cerkveni dvorani St. Francis župnije v Paddingtonu v soboto 28. novembra.
S kakšnim uspehom?
Kdor je vedel za vse težave, ki so skozi tedne spremljale izbiro igralcev in pogostne vaje za igro, mora brez pomišljanja reči; Uspeh je kar neverjetno dober. Igralska skupina “Karitas” – pa naj je stopila skupaj samo za to igro ali pa ima v načrtu še nadalnje – zasluži iskrene čestitke. Malokdo, ki je igro videl na odru, bo drugačnega mnenja.
Igra “Trije vaški svetniki” je dosti velika in ima tri dolga dejanja. “Oseb” zahteva 13. Že samo to dvoje pove, da je precej ‘zahtevna’. Edino res ‘ lahko’ pri njej je to, da se vsa tri dejanja vrši ob istem pozorišču – kmečka soba. Zato so pavze lahko kratke – in so bile.
Igra samo sebe imenuje ‘burko’. Je tudi res vseskozi burkasta, vendar njene burke niso vzete iz zraka, ampak iz življenja, ki je na odru nujno zgoščeno. Značaji, ki igro sestavljajo, se v vsaki človeški družbi v resnici najdejo, čeprav menda ne tako na kupu, kot v igri. Moralni slabiči ki bi s ponarejeno močjo svojih osebnosti hoteli slabosti prikriti pred svetom, pa prav s temi  poskusi padajo v mreže novih in novih moralnih križ, četudi drugačnih od prejšnih v novih okoliščinah – so nositelji igre. Prav ti zapletljaji in poskusi, kako bi se iz njih  izvili, ustvarjajo burkaste situacije ter vzbujajo veselost in smeh. Brez vsega “nauka” pa tudi niso…..
Igralci so se močno potrudili, to kar drži. Težko bi bilo reči, kdo od njih je bil  - najslabši! So bili pač vsi dobri, nekateri odlični. Če si pa hotel vedeti, kdo je najbolj ugajal, ti je bilo treba samo paziti na to, kako je gledalstvo sprejemalo nastope. Lahajnarjevega Jakca – Jožeta Medveda : Račka na vodi! – Ne bom zapisal, da je prekosil vse iz lastne igralske moči. Imel je vlogo, ki je bila zanj kakor ustvarjena. Naj bi bil režiser zamenjal njega in učitelja, ki ga je prav lepo upodobil Stane Salobir (morda je bil tu pa tam pretih) in je prav za prav držal v svojih rokah vse vrvice zapletljajev, da si je priboril svojo “Fani” pa bi bil nujno – polom! Pa to ni edini dokaz da je bila režija v veščih rokah. V istih “rokah” je bila tudi glavna vloga – Šimen Porenta. Ali je treba še poudarjati, da je Karel Dolenc igral “kakor treba”.
Predolgo bi bilo, če bi se hotel pomuditi pri ostalih vlogah. Eno drži: vsi so bili na svojem mestu. Igra je zahtevna tudi prav zato, ker je “burka”. Situacija se včasih tako naglo spremeni, da se zbojiš: Zdaj bodo nositelji burke postali – burkleži! In bi imeli pred seboj – persiflažo! Priznajmo: Ni se zgodilo! Niti ni bilo mučnih zastankov in zadreg – je že moral tudi sufler biti popolnoma na mestu…….
p.Rudolf Pivko, Urednik ‘Misli’. January 1960.

 

Letter to Father Rudolf Pivko

Ne malo presenečenje je vzbudila novica, da se je osnovala igralska družina Slovenskega društva Sydney. Neverneži so zmajevali z glavami in že v naprej pripravljali nagrobni govor novorojenki. V prizoritev prve igre ‘Glavni Dobitek’,pa je vsem, ki so dvomili pokazala, da tale družinica ni kar tako in, da so člani kar pridno zavihali rokave in pljunili v roke.
Prireditev je kar lepo uspela in pohvale so letele z vseh strani, še cello večerjo so priredili za nastopajoče – v znak priznanja.
6. Sept. bomo igro ponovili v St Francis Hall, Paddington : morda bomo šli tudi kam na gostovanje!
Družina je še zelo majhna, potrebuje več članov. Zato vabimo vse, ki se zanimajo za dramatiko, da se 7. Sept. ob 3 uri popoldne v Slovenskem Domu udeležijo sestanka Igralske družine. Na tem sestanku se bomo pomenili za nadaljnem delu, istočasno pa se bodo razdelile vloge za prihodnjo igro, ki jo že pripravljamo.
Povabljeni ste vsi, ki ste že kdaj igrali, pa vam igralska žilica še na stara leta ne da miru, prav tako pa tudi vsi oni, ki niste še nikdar bili na odru, pa vas mika, da bi poizkusili. Še ena novica iz Doma. Vsako soboto zvečer je v Slovenskem Domu družabni večer za člane in njih prijatelje. Pridite, pa boste videli kako prijetno je. Po domače pokramljano, po slovensko zapojemo, malo zaplešemo ob prijetni glasbi, ki je tudi nova pridobitev Društva. Kupili smo gramofon, napeljali zvočnike, v plesni dvorani kar dva. Velika izbira plošč, nekaj društvenih, nekaj izposojenih od raznih članov društva. Nam nudi veliko izbiro v glasbi – od poskočne polke, živahnega valčka, sentimentalnega tanga in razgibane rumbe – vse do klasične godbe…. Res pisano polje polno židane volje.
Spoštovani g. pater.
Prilagam besedilo za oglas, razporeditev besed zaupam Vam. Prosim, če je mogoče, da objavite tudi priložen članek, brez morebitnih napak, lepo prosim.

S Slovenskimi pozdravi.
(unsigned)

Letter to Father Rudolf Pivko, 1958. Unknown writer.

Ivan Koželj, Svobodni Razgovori

V Avstralijo sem prišel leta 1960 po prihodu patra Odilo; ob obisku pri meni, mi je nekega dne omenil željo, da bi rad organiziral igralsko družino in da ne ve kje naj bi dobil režiserja. Pričel sem mu pripovedati o mojih izkuštvih in tako sem s pomočjo patra Odila začel režirati igre v Sydneyu. V času med 1961/1962 smo igrali kar precej iger, kot npr.: Pri Belem Konjičku, Svojeglavčka, Pri Kapelici, Radi Oreha, Razvalina Življenja, igro Trije ptički. V the časih, je bila igralska skupina pod okriljem Slovenskega Društva Sydney. Največ iger smo takrat igrali v mestni dvorani v Paddingtonu, večkrat smo tudi gostovali v Slovenskem domu v Canberri………..Pokojni pater Odilo je našel igralce, boljše rečeno rojake, s katerimi smo potem imeli prve bralne vaje. Bilo je drugače kot je danes, saj smo takrat vsi za najmanj 37 let mlajši. Kot režiser, sem razdelil vloge in tako smo pričeli z vajami. Igre so vse uspele in gledalci so bili vedno zadovoljni. Po kratki pavzi, katera se je vlekla kar v leta, smo zopet pričeli govoriti, da bi bilo dobro organizirati igralsko skupino in tokrat smo bili že v Merrylandsu v Sydneyu. Prva, ki je začela oziroma režirala igro, je bila gospa Ivanka pohlen, potem sem režijo prevzel jaz. Organizirali smo se v Družino in jo poimenovali “Igralska skupina Merrylands”. V tej skupini so med drugimi tudi stari igralci, kot npr. Dane Brkovec, Mihela Šušteršič, Marta Magajna, Danica Petrič,Herman Koželj in še drugi, ki pa stojijo ob strani in so vedno pripravljeni pomagati. Zadnje čase se zelo trudimo, da pritegnemo v našo sredino tudi mlade, ki so že druga generacija. Imeli smo srečo, kar nekaj mladih se nam je pred kratkim priključilo in nas kar presenečajo s svojimi skritimi talenti. Da omenim le nekaj imen: Jožica Modrijančič, ki je odigrala že kar lepo vrsto vlog, Robert Fišer, mlad talentiran fant, potem so še Olga Gomboc-Konda, Adrijan Tomšič, Tania Smrdel, Karin in Lolita Žižek, Rudi Črnčec, Adrijana Kustec, med malo starejšimi pa še Jože Modrijančič, Peter Šarkan, Martin Danev, Ivanka Bulovec in Ivanka Šimec. Kulise in scenarij napravimo sami in to vse ob našem prostem času. Vsi pridno delamo in imamo veliko dobre volje, še posebno se trudimo, da razveseljujemo naše gledalce in da s tem tudi ohranjujemo slovensko besedo in tradicijo na petem kontinentu, predvsem pa, da bi s tem učili našo mladino slovenskega jezika z željo, da bi ga nikoli ne pozabili.

Režiser, Ivan Koželj. Svobodni Razgovori. Winter, 1997