Dragi bratje,

kot že vsi veste, je p. Janez v bolnici v Zuerichu. S p. Cirilom sva ga šla v ponedeljek obiskat. Pa najprej kratka zgodovina dogajanja. Ko se je p. Janez preko Dunaja in Zuericha vračal v svojo ljubljeno Adelaido, je v noči s srede na četrtek na Zueriškem letališču, v vlaku, ko se je peljal z enega terminala na drugega, doživl močno aritmijo srca. Izgubil je zavest. Zgolj takojšnjemu posredovanju potnikov in potem policije in drugih se gre
zahvaliti, da ni umrl kar na mestu, saj možgani zaradi aritmije, ko srce ni bilo, ampak je samo trepetalo, niso dobivali kisika. Prav to je bil tudi razlog, da so zdravniki dajali zelo slabe napovedi. Niso namreč vedeli, koliko časa je bil Janez brez kisika. Prepeljali so ga v Universitatsspitall Zuerich, kjer so ga dali na oddelek intenzivne nege in ga do petka vzdrževali v umetni komi, da bi si možgani čim bolj opomogli. V petek so ga prebudili. Vedel je, kdo je in še nekaj drugih podatkov, vendar so v spominu obstajale velike luknje.

V ponedeljek dopoldne so ga premestili na oddelek, vendar je bil še vedno pod neprestano kontrolo vseh življenjskih funkcij in tudi bolničarka je bila neprestano pri njem. Posebej moramo povedati, da zanj izredno lepo skrbijo. Med njimi je tudi več bolničarjev, ki prihajajo iz krajev "bivše Jugoslavije" - včeraj je v sobo, kjer je bil sam, dobil še pacienta, ki je po rodu iz Beograda, tako da tudi komunikacija ni problem. K njemu bo bolj ali manj vsak dan šel tudi p. Zdenko iz Mostarja, ki sedaj v Zuerichu nadomešča svoje sobrate, ki so na dopustu. p. Janez je bil tega zelo vesel. Ko sva ga v ponedeljek s p. Cirilom prvič videla, je bil še zelo utrujen, vendar je spomin že napredoval. Ko sva zvečer ponovno prišla k njemu, je trdno spal. Sva pa govorila z zdravnikom, ki ga je obravnaval na intenzivni negi, ki je povedal, kar je vedel, in kakšne so napovedi. Verjetno bo Janez moral še kak teden ostati v bolnici. Opravili bodo še dodatne preiskave (to je pozneje povedal tudi oddelčni zdravnik), da bi ugotovili, če mu bodo morali vstaviti notranji defibrilator, ki srce spet spravi v normalen ritem, če se mu kaj "zameša". Potem pa bo moral še nekaj časa okrevati, da bo prišel čisto k sebi.

Oddelčni zdravnik je tudi povedal, da Janez presenetljivo dobro okreva. To sva opazila tudi sama, ko sva ga obiskala v torek. Bil je namreč že precej boljše volje (čeprav še vedno utrujen). Precej ur je že presedel na stolu in tudi obroke je že kar dobro pojedel. In pred seboj vidi Adelaido - če bo le zdravje dopuščalo. S p. Cirilom sva tudi opravila vse potrebno v zvezi z zdravstvenim zavarovanjem, da bo pokrilo stroške zdravljenja. Pri tem je bilo kar nekaj zapletov, ki pa so se z dobro voljo, pozitivnim pristopom odgovornih in s spretnostjo p. Cirila dobro rešili. Za vse to naj se tudi na tem mestu zahvalim p. Cirilu.

P. Janeza vam še naprej vsem priporočam v molitev, za katero se iskreno zahvaljuje.

Mir in dobro!
p. Stane

Na fotografiji pater Tretjak na Brezjah