Prejeli smo za objavo

Spoštovani,
v prilogi vam pošiljamo Memorandum slovenskih intelektualcev o stanju v Sloveniji.

Vrsta dogajanj v zadnjih letih kaže, da tranzicija v Sloveniji ni uspela. Kljub naporom civilne družbe, demokratičnih političnih strank in posameznikov so se ostanki nekdanjega totalitarne režima v pravosodju, državnih podjetjih in medijih tudi po vstopu Slovenije v EU vse bolj krepili in v tem času že skoraj popolnoma prevladali. Slovenija je zato danes v globoki gospodarski, družbeni in politični krizi. Slovenija je zato danes tudi problem EU, ki je precej večji, kot se to kaže na prvi pogled. Stanje se utegne v prihodnjih mesecih samo še poslabšati.

Priloženi memorandum je samo v nekaj dneh podpisala množica slovenskih intelektualcev, ki živijo v Sloveniji, v Evropi in po svetu. Podpora pa še vedno množično prihaja. Vljudno vas prosimo, da se z vsebino Memoranduma seznanite in jo upoštevate pri delu svoje institucije. Slovenija bolj kot kadarkoli doslej potrebuje vašo pozornost in pomoč.

S spoštovanjem, za podpisnike:
Odbor za varstvo demokratičnih pravic in svoboščin pri Zboru za republiko
dr. Boštjan M.Turk

Slovenska priloga

Dear Sir/Madam,

Please find enclosed the memorandum by the Slovenian intelligentsia on the state of affairs in Slovenia.

Several events we have been witnessing recent years indicate that transition in Slovenia has not been successful. Despite efforts made by civil society, democratic political parties and individuals, the remnants of the former totalitarian regime in the Slovenian judicial system, state - owned enterprises and media have strengthened and become nearly predominating even after Slovenia's EU membership. That's the reason why Slovenia faces severe economic, social and polit ical crisis.

Slovenia therefore represents a more serious problem for the EU as it could be seen at first sight. The situation could even deteriorate in the following months.

The enclosed memorandum has been undersigned in just few days by numerous Slovenian intelligentsia living in Slovenia, Europe and in other parts of the world. The support is incessantly growing.

We would appreciate if you could get acquainted with the contents of the enclosed memorandum and respect it in the work of your institution. Slovenia needs your consideration and assistance as never before.

For the undersigned:
The Committe for the protection of Democratic Rights and Freedoms at the Assembly for the Repubic,
dr. Boštjan M. Turk

English file

KAM GRE SLOVENIJA?

Kot častni generalni konzul RS v Sydneyu, že enaindvajset let z veseljem in ponosom delam za prepoznavnost in promocijo Slovenije v Avstraliji - normalne moderne demokratične in pravne države v kateri naj bi bile  zagotovljene osnovne človekove pravice. Vse tisto za kar se je  naš slovenski narod boril in pred triindavjsetimi leti na plebiscitu z 88.5% odločil ter končno, leto dni pozneje, tudi dosegel.

Žal je pa  obsodba bivšega dvakratnega predsednika vlade RS in predsednika SDS, gospoda Janeza Janše, ter ostalih, 5. junija 2013, v nasprotju s pravno državo. Rezultat te obsodbe, neglede na status osebe ali njegove politične pripadnosti, je velika sramota za Slovenijo. To še posebej občutimo Slovenci živeči izven matične domovine, ker nam je neodvisno sodstvo norma. Vse kaže, da se slovenski pravni sistem vrača nazaj v obdobje politične kontrole in krivičnih obsodb.

Slovenija je trenutno na razpotju in bojim se nevarnosti, da bo njeno sodstvo končalo pod kontrolo totalitarnih poličnih elit. V modernih zahodnih demokracijah je to nezaslišno in je sramota za državo.

Alfred Brežnik AM
častni generalni konzul RS v Sydneyu
Odlikovanja: Srebrni častni znak svobode Republike Slovenije
Member of the Order of Australia – AM

 

Klemen Jaklič

Primer Patria: Resnica in pravica,

Delo Ljubljana

Primer proti Janši je pravno uničen, na njem je neizbrisljiv madež arbitrarnosti. Karkoli pride iz takega procesa, ni pravo Primer Patria konkretno zoper Janeza Janšo pravno nikoli ni obstajal. Trdim, da kdor razlaga ali celo odloči drugače, ta ne odloča po pravu. Ali ne razume bistva ustavne zahteve po dolžnem pravnem postopanju (»due process of law«) ali pa ga ženejo vzgibi zunaj prava, ki imajo pred seboj le en cilj: obsoditi, ker gre za konkretno osebo, ki jo je treba obsoditi. Takšni uporabi prava se čutim dolžnega upreti kadarkoli in za kogarkoli gre, imena me pri tem ne zanimajo. Primer proti Janši je pravna izmišljotina ne le zaradi neujemanja neugotovljenega dejanskega stanja z elementi dejanja, kakršno je opredeljeno v očitanemu kaznivem dejanju iz 269. člena kazenskega zakonika, kar so javnosti pojasnili že drugi. Gre za posiljen primer tudi zaradi ravnanj, ki so v izrecnem nasprotju z neposrednimi zahtevami ustave po pravnem – nearbitrarnem – obravnavanju. Zgolj štirje primeri v ponazoritev.

V nasprotju z dolžnim pravnim postopanjem

Prvič, poleg mednarodne judikature tudi sodba Vrhovnega sodišča RS 153/2012 z dne 1. 3. 2012 v nekem drugem primeru določa osnovni pravni standard za vložitev obtožnega predloga in sojenja, skladnega z dolžnim pravnim postopanjem kot nasprotjem arbitrarnega obravnavanja. Takole pravi: »Očitki so splošni in brez stika s posamičnimi konkretnimi dejanji. Taki zato obdolžencu ne omogočajo obrambe. Brez posebnega razčlenjevanja in utemeljevanja je jasno, da se obdolženec lahko brani zgolj zoper očitke, da je storil konkretno opisano dejanje, ne pa da je neugotovljenega dne zoper neugotovljene osebe na neugotovljen način ipd. storil [...] kaznivo dejanje … Vsak očitek o posamičnem ravnanju mora biti vpet v podatkovno mrežo posameznega dogodka, ki ga določajo navedene nujne koordinate.« Kdor ignorira tako jasen precedens in nanj niti ob vložitvi obtožnega predloga niti pozneje v času sojenja ne odgovori, ta ravna v neposrednem nasprotju z zahtevami po dolžnem pravnem postopanju, ki so med drugim bistveni sestavni del drugega člena slovenske ustave in šestega člena Evropske konvencije o človekovih pravicah. Določitev širšega časovnega okvira in splošno navajanje neugotovljenih metod ipd. pri tem ne pomaga kaj dosti, saj je poanta standarda prav to, da se lahko očita le dejanje, ki je tako konkretno določeno, da se obdolženec sploh lahko brani (navede alibi, predlaga priče, ki spodbijajo konkretne navedbe glede na konkretno definirane očitane okoliščine itd.).

Ustavno nedopusten konflikt interesov

Drugič, obtožni predlog je sestavila in v proceduro vložila tožilka, ki je vedela, da je bila v ustavno nedopustnem konfliktu interesov. Resen pravni problem je, da naj bi bila tožilkin soprog in Janez Janša menda »na bojni nogi« zaradi več ponavljajočih se resnih konfliktov. Če je to res, bi se, kot sem enkrat že pojasnil, morala tožilka izločiti, še posebno ko je bila takšna izločitev, in s tem zavarovanje nepristranskosti postopka, z lahkoto mogoča. Pred nekaj leti smo v Beneški komisiji definirali skupne evropske standarde na tem področju, ki jih opisano ravnanje neposredno krši. Kdor je ignoriral to dejstvo in zavestno vztrajal pri neizločitvi, je ne le kršil ustavo, ki temelji na omenjenih standardih, ampak žal dal tudi jasno vedeti, da v tem primeru hote ali nehote odloča arbitrarno, po vzgibih zunaj prava.

Vložitev obtožnega predloga, ne obtožnice

Tretjič, tožilstvo je namenoma vložilo obtožni predlog, in ne obtožnice. V delu, v katerem ta sedanja ureditev omogoča preganjanje političnih prvakov brez možnosti predhodne sodne preverbe (in ko bi bila ta sicer povsem mogoča prek obtožnice), je zakonska ureditev po veljavni doktrini po mojem trdnem prepričanju neustavna. Med drugim je v nasprotju z načelom svobodne in enake volilne pravice vsakega državljana, saj politična tekma v okoliščinah prelahko vloženih obtožb radikalno izkrivi politični proces in s tem izniči omenjeno ustavno varovano vrednoto. Iz ustavnopravne judikature pa jasno sledi, da je zakonodajalcu, če obstajajo zakonodajna sredstva, ki bi z vidika volilne pravice pomenila milejši poseg, hkrati pa bi bila enako ali ne dosti manj učinkovita za potrebe pregona, edino ustavno dopustno predpisati tovrstna sredstva. Kakršnokoli kaznivo dejanje vodilnih politikov bi bilo hipotetično mogoče zelo učinkovito preganjati z obtožnico, ki pa takšno predhodno sodniško preverbo zahteva. Tovrstno zakonsko sredstvo torej ob enaki učinkovitosti pregona hkrati precej manj ogrozi ustavno varovano načelo enakosti svobodne volilne pravice. Sodnica je za te resne pomisleke več ustavnih pravnikov v državi (celo nekdanjega predsednika ustavnega sodišča) vedela, pojasnilo je bilo v javnosti, a nikoli odgovorjeno. Vsak redni sodnik v Republiki Sloveniji je po 156. členu ustave izrecno dolžan, če se pojavi dvom o ustavnosti neke določbe zakona, postopek ustaviti in za rešitev vprašanja najprej povprašati ustavno sodišče. To se ni zgodilo, ta »neugodni« vidik se je, kot kaže, zavestno potlačilo. Kdor tako neposredno ignorira zahtevo izrecne ustavne določbe, ta se odloči ravnati v nasprotju s pravom, pri odločanju ga očitno – hote ali nehote – žene nekaj drugega, arbitrarnega. Problem nedopustnosti morebitnih »dokazov«

Četrtič, neizbrisni madež za pravnost primera pomeni tudi zaplet zaradi vprašanja nedopustnosti morebitnih »dokazov«, ki so bili pridobljeni v tujini na način, ki po naši ustavi krši človekove pravice. Ali je za pravnost postopka treba tovrstne »dokaze« izločiti? Kdor v tako občutljivem primeru, ob tako resni ustavnopravni dilemi, ignorira dejstvo, da je treba postopek prekiniti in vprašanje pred nadaljnjim odločanjem rešiti na ustavnem sodišču (izrecna zahteva 156. člena ustave), ta prav zares ravna v nasprotju s pravom. Primer proti Janši je pravno uničen, na njem je neizbrisljiv madež arbitrarnosti. Karkoli pride iz takega procesa, ni pravo. Žrtve tovrstnega obravnavanja – nespoštovanja – prava smo v prvi vrsti vsi državljani, ki v zadevi ne bomo izvedeli ne resnice in ne dosegli pravice, kakršnakoli ta že pač je. Pravne institucije ste za to, da sodite po pravu in zgolj pravu. Le tako nam lahko prinašate resnico in pravico. Tega iz zavoženega procesa ne bo. Proces proti Janši je v pravnem smislu škandal prve kategorije.

*** Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva. dr. Klemen Jaklič, predavatelj prava in etike na univerzi Harvard, ZDA, v tem semestru gostujoči predavatelj na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani

povezava na članek...