V Ljubljani so v prostorih Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (v nadaljevanju ZRC SAZU) 16. januarja 2012 odprli razstavo z naslovom »Avstralski Slovenci za Slovenijo«. Razstava, katero je pripravil Zgodovinski arhiv avstralskih Slovencev v Novem Južnem Walesu (oziroma Historical Archives for Slovenian Australians NSW – v nadaljevanju HASA NSW), je bila pod imenom »Naša pot v samostojno Slovenijo« prvič prikazana v Sydneyu junija leta 2011 in pripravljena v sklopu slovesne obeležitve 20. obletnice slovenske samostojnosti.

Direktor ZCR dr. Oto Luthar
Datum odprtja razstave je sovpadal z 20. obletnico priznanja samostojnosti Republike Slovenije s strani Avstralije, ki je bila skupaj s Kanado prva prekomorska država, ki je v januarju leta 1992 priznala Slovenijo. Razstavo so slovesno odprli minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, dr. Boštjan Žekš, veleposlanik Avstralije na Dunaju, Michael Potts, direktor ZRC SAZU, dr. Oto Luthar, pomočnik ravnateljice Narodne in univerzitetne knjižnice (v nadaljevanju NUK), mag. Zoran Krstulović, in Florjan Auser, ki je nadomeščal častnega generalnega konzula Republike Slovenije v Avstraliji, Alfreda Brežnika.

Veleposlanik Avstralije gospod Michael Potts

Razstava predstavlja najpomembnejše prelomnice slovenske zgodovine in zajema obdobje od Karantanije do časa osamosvajanja pred dvajsetimi leti. V ospredju so dogodki, ki so se godili v začetku 90-ih let 20. stoletja in preko katerih obiskovalec spozna aktivnosti slovensko-avstralske skupnosti v času osamosvajanja Slovenije in njihova prizadevanja za mednarodno priznanje njihove prve domovine.

Otvoritve dogodka se je udeležilo preko 50 ljudi, ki so izrazili navdušenje nad skrbno izbranimi gradivi in zanimivimi fotografijami. Med njimi je bilo prisotnih precej nekdanjih avstralskih Slovencev, ki zdaj živijo v Sloveniji, in tudi dva nekdanja odpravnika poslov Veleposlaništva Republike Slovenije v Canberri, Jure Gašparič ter dr. Zvone Žigon. Razstava je pripravljena na pregleden način in deluje strokovno ne glede nato, da so jo pripravile nepoklicne ljubiteljske arhivarke, Marija Grosman, Zora Johnson, Martha Magajna in Mihaelca Šušteršič, ki s prostovoljnim delom v združenju HASA NSW zbirajo arhivsko gradivo. Pri postavitvi in tisku panojev za potrebe razstave v Ljubljani je imel glavno vlogo Florjan Auser, ki je na otvoritvi razstave prikazal tudi kratek dokumentarni predstavitveni film o aktivnostih združenja HASA NSW.

Obletnico avstralskega priznanja slovenske samostojnosti je v istem času z razstavo »Živimo tukaj, v mislih smo doma – Slovenci v Avstraliji«, obeležila tudi Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. V njenih prostorih je razstavljeno slovensko tiskano gradivo, ki je nastalo med slovensko izseljensko skupnostjo v Avstraliji in ga je v ta namen uredila sodelavka NUK-a, Helena Janežič. Del obsežnih zbirk publikacij in zgodovinskih časopisov ter drugega gradiva, ki je bilo izdano med avstralsko-slovensko skupnostjo, naj bi bil v prihodnjih mesecih dostopen tudi v Digitalni knjižnici Slovenije, ki deluje v sklopu NUK-a na spletnem naslovu (http://www.dlib.si/).

Razstava je slovenski javnosti približala osamosvojitvena prizadevanja avstralskih Slovencev in hkrati opozorila na velik pomen, ki so ga imeli izseljenski rojaki za avstralsko priznanje Republike Slovenije. Omenjena dejstva so v slovenski osamosvojitveni zgodovini vsekakor premalo poudarjena, zato je takšna razstava dobrodošel opomnik, ki zgovorno priča o vlogi izseljencev v teh ključnih trenutkih.

 

ŽIVIMO TUKAJ, V MISLIH SMO DOMA –
SLOVENCI V AVSTRALIJI
Razstava Avstralsko slovenskega tiska
v Narodni univerzitetni knjižnici

Digitalna knjižnica Slovenije

Misli in Glas Slovenije na digitalni knjižnici Slovenije Članek o razstavi NUK Radio OgnjiščeČlanek o razstavi Naša pot v samostojno Slovenijo Radio OgnjiščeČlanek Arhivi so pomembni - Radio OgnjiščeOddaja Slovencem po svetu - Radio Ljubljana Toni Laterner in Lili Brunec

Slovenci so Avstralijo kot možno izbiro za naselitev odkrili konec devetnajstega stoletja, ko so v službi avstrijske mornarice pripluli tudi na ta konec sveta. Tja so začeli odhajati po prvi svetovni vojni, v dvajsetih letih predvsem s Primorske, bolj množično pa so se na petem kontinentu naseljevali po letu 1945. Danes živi v Avstraliji med 25.000 in 30.000 Slovencev.
16. januarja pred dvajsetimi leti je Avstralija priznala Republiko Slovenijo in prav na ta dan bomo v NUK odprli priložnostno razstavo o Slovencih, ki bivajo na celini pod Južnim križem. Hkrati želimo opozoriti na številno gradivo, ki so ga ustvarili avstralski Slovenci v desetletjih bivanja v tujini in je sedaj po zaslugi gospoda Florjana Auserja dostopno tudi na portalu www.dlib.si.

Avstralija ni le dežela kengurujev in skrivnostne gore Uluru. To je tudi dežela slovenskih pesnikov in pesnic ter pionirjev slovenskega rodu, ki so zgodnja leta svoje naselitve v Avstraliji delali na projektu Snežnih gora, enem največjih inženirskih čudes na svetu. Vabljeni na ogled v avlo pred Veliko čitalnico NUK med 16. januarjem in 6. februarjem!