Praznovanje dneva državnosti v Slovenskem društvu Sydney
Praznovanje dneva državnosti Slovenskem društvu Sydney
23. junija 2013
Photo: Justin Mc Anulty
Slovenska skupnost v Slovenskem društvu v Sydneyu je proslavila dan državnosti. Slavnostni govornik je bil častni generalni konzul RS, Alfred Brežnik
DAN DRŽAVNOSTI
PRI SLOVENSKEM DRUŠTVU SYDNEY,
23. Junija 2013, govor Alfreda Brežnika
Gospod Štefan Šernek, predsednik Slovenskega društva Sydney in gospa Šernek, člani odbora društva, spoštovana: naš zaslužni pater Valerijan in pater Darko, predstavniki slovenskih organizacij, cenjeni gostje, drage rojakinje in dagi rojaki.
Najprej pa tole za uvod: Ker sem že lani ob tej priliki napovedal mojo upokojitev, ste verjetno pričakovali, da vas bo danes nagovoril že novi častni konzul RS v NSW. Žal, ker je zadeva še vedno v postopku in še vedno pričakujem svojo razrešitev, in seveda imenovanja novega konzula, bom to sicer častno nologo, moral opraviti še vedno kar sam. Predsedniku g. Šerneku, pa lepa hvala za povabilo.
Da, 22 let je minulo od tistega veličastnega zgodovinskega dne, 25. junija 1991, ko je naš prvi na svobodnih in demokratičnih volitvah izvoljeni slovenski parlament, razglasil samostojno državo Republiko Slovenijo. Bil sem eden izmed tistih srečnih rojakov, pa verjetno še kdo drug tukaj v dvorani, ki smo te stoletne sanje našega naroda, ta enkratni zgodovinski dogodek, doživeti na licu mesta. Biti priča razglastivi v parlamentu, in naslednji dan slavju na trgu Republike, ko je med dviganjem naše nove zastave, korakanjem slavnostne čete slovenskih teritorijalcev – borcev in osvoboditeljev, in zvokih Prešernove Zdravice - naše državne himne, je nekaj kar se z besedami ne da povedati. Takrat je govorilo samo še srce in njega besede so bite solze sreče.
In to dragi prijatelji praznujemo danes. Po 22-tih letih se ta veliki dogodek kar premalo povdarja, pozabljamo na pomen le-tega. Žal, tudi mladina doma premalo ve o tej naši zgodovini. Učne knjige komaj da kaj omenjajo o tej zgodovini. Slovenci v diaspori čutimo drugače; marsikomu od nas je bila takrat domovina povrnjena – pravim domovina, ne dom, ker živimo še vedno tukaj v Avstraliji. Zato pa vse to znamo tudi ceniti. Ponosni smo na njene dosežke in njeno prepoznavnost v svetu, kljub svoji relativni majhnosti, kot kulturne, napredne in civilizirane države - ene izmed 34 najbolj razvitih držav sveta.
Ne smemo pa pozabiti, da smo tudi mi avstralski Slovenci prilično veliko pripomogli k slovenski osamosvojitvi, čeprav nas je v primerjavi z ostalo slovensko diasporo po svetu, številčno veliko manj. Bili smo pač zraven že od vsega začetka. O vsem tem opisuje knjiga ‘Od sanj do resničnosti’ ki je izšla ob 20. obletnici samostojnosti pred dvemi let, avtorice gospe Drage Gelt. Takrat so naše gospe iz HASA - NSW pripravile razstavo v Merrylandsu, ki je bila pozneje prenešena v Ljubljano in je bila postavljena v atriju SAZU-ja - s pomočjo gospoda Florjana Avserja. Prikazan je bil tudi njegov film na isto temo. Tako je tudi domovina spoznala naš doprinos in nam že večkrat za to izkazala svojo hvaležnost.
Da je naša nova domovina Avstralija bila naklonjena našim težnjam po samostojnosti naše matične domovine, je dokaz njeno priznaje samostojne države Slovenije že 16. januarja 1992, in to en dan po priznanju EU. In tisti, ki smo bili zadnji petek pri Avstralsko Slovenskem društvu v Canberri, kjer je naše veleposlaništvo pripravilo sprejem v počastitev letošnjega dneva državnosti, smo bili priče podelitvi priznanja trem bivšim avstralskim politikom za njihovo podporo pred 20-timi leti. Veleposlanik, dr. Milan Balažic, je v imenu predsednika Republike gospoda Boruta Pahorja, izročil Znak za zasluge RS: Profesorju Gareth Evansu, takratnemu zunanjemu ministru; gospodu Philip-u Ruddock-u, takratnemu članu opozicije in prejšnjemu ministru za emigarcijo in gospodu John-u Aquilina-i, bivšemu ministru in speakerju NSW parlamenta. Priznanje bi moral prejeti tudi gospod Paul Fillig, bivši član parlamenta, ki se pa podelitve ni utegnil udeležiti in mu bo izročeno pozneje.
Kot vsi veste je svetovna ekonomska kriza prizadela tudi Slovenijo. O vzroku za nastanek te krize so mnenja različna. Mnoge države so h krizi doprinesle kar same, ker pač niso ukrepale pravilno in pravočasno. Poleg tega so pa kar veliko krivi tudi mediji, ki s svojimi interpretacijami, mnogokrat več škodujejo kot pa koristijo. To velja tudi za Slovenijo. Dejstvo je, da tudi v naši ljubi domovini ni vse ‘zlato kar se sije’, kot pravimo. Moramo pa biti optimisti, nobena stvar ni na večno in tudi v Sloveniji se bodo stvari počasi uredile. Mnogi dolžijo za vse to zlo Evropsko Unijo. Naše včlanjenje v EU pred devetimi leti - to je povezave zahodnih demokratičnih držav s skupno civilizacijo in kulturo - je prav gotovo bila za nas najboljša odločitev. In samo v tej povezav je bodočnost in prospiriteta Slovenije zagotovljena. Treba bo pač malo potrpeti in ukrepati previdno v skladu z direktivami EU, kar pa zna trajati kar nekaj let.
Danes zjutraj sem od prijatelja iz Slovenije prejel pismo, ki ga končuje z besedami našega velikega pesnika in vizionarja dr. Franceta Prešerna; naj z njimi končam tudi jaz: “… edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo” - da bi se le!
Prav vsem iskrene čestitke ob državnem prazniku. Še naprej vam želim prijetno in veselo popoldne.
Hvala lepa.
Častni generalni Konzul Republike Slovenije Alfred Brežnik, Lara Černetič,
International Business Consultant,
Honorary Representative of Chamber of Commerce and Industry of Slovenia, pater Darko Žnidaršič in predsednica Slovenskega društva Tivoli iz Newcastla, Marija Grosman