Slovenski jezik se v Viktoriji lahko uči vsak otrok, ki se za jezik zanima in se želi priključiti slovenskim uram: v Slomškovi šoli v Verskem in kulturnem središču sv. Cirila in Metoda v Kewju, v šoli Slovenskega društva Melbourna (ne deluje več) in v šoli Slovenskega društva Planica, Springvale. Dolga leta je delovala tudi šola slovenskega jezika pri Socialnemu klubu Jadranu in Slovenskem društvu Ivan Cankar (ne deluje več) v Geelongu.
Učitelji so vsi prostovoljci in slovenski jezik se poučuje ob nedeljah po maši v Slomškovi šoli in popoldne v društvenih šolah.

Učenje na nižji stopnji:
Ustanovitelji slovenskih šol in učitelji v Viktoriji:

Slomškova šola v Verskem in kulturnem središču sv. Cirila in Metoda v Kewju, 1966 - ustanovil jo je pokojni pater Bazilij Valentin; učili so še: Jože Kapušin, Anica Srnec, Draga Gelt, sestra Pavla Kaučič, sestra Silvestra Ivko, Lucija Srnec, Pavlina Pahor, Viki Mrak, Mary Petelin, Veronika Smrdel, Lidija Lapuh, Maria Stathopolous, Lidija Bratina, Iris Dietner.
Slovenska šola Slovenskega društva Planica, Springvale, 1974 - ustanovila jo je Lucija Srnec; učili so še: Lily Tomažič, Elica Rizmal, Anica Šestan, Katarina Vrisk, Lidija Lapuh. Podatke posredovala Lucija Srnec.
Slovenska šola Slovenskega društva Melbourne, 1978 - ustanovila jo je Draga Gelt; učita še Magda Pišotek in Marija Penca.
Slovenska šola Slovenskega socialnega kluba Jadran - ustanovila jo je Ivanka Škof; učile so še: Vesna Iskra, Magda Hribernik, Viki Mrak. Podatke poosredovala Lucija Srnec.
Slovenska šola Slovenskega društva Ivan Cankar, Geelong, 1966, ustanovile so jo slovenske sestre in Lidija Čušin; učili sta tudi Štefanija Matkovič, Francka Deželak in Sonja Lorbeck. Podatke posredovali Lucija Srnec in Lidija Čušin.

Splošni pogoji:
V šoli so bili vsa leta otroci razlicnih starosti od štirih do 14 let z razlicnimi stopnjami znanja slovenskega jezika. Primernih ucbenikov in knjig z vsebino, jezikovno in vsebinsko razumljivo tem otrokom, nismo imeli. Vsak ucitelj je pripravil svoje delovne liste z vajami in krajšimi preurejenimi berili in pesmicami. Veliko smo brali in se ucili pesmice, kakor tudi vloge za krajše prizore, katere smo potem predstavili staršem ob praznikih in na prireditvah. Tudi peli smo in se v igri ucili novih besed in izrazov.
V Avstraliji so izredno velike razdalje in pouk je bil dvakrat mesecno, vcasih veckrat. V delo v šoli je bila vkljucena tudi priprava na nastope za kulturne praznike in druge prireditve.
V Viktoriji se je vlada zanimala za etnicne šole in dobili smo tudi majhno denarno pomoc, kar nam je omogocilo nakup papirja, barvic, kopiranje in nakup nekaterih otroških knjig in slikanic.

Ucbeniki:
Vecinoma vse knjige, tudi najpreprostejše iz Slovenije, so težko razumljive za otroke v avstralskih slovenskih šolah in so pisane za otroke, ki redno govorijo slovensko. Lahko se jih uporablja le kot dodatek pri ucenju. Pred osamosvojitvijo Slovenije so vsebovale knjige tudi veliko politicnih beril, pesmi, slik in vaj, kar za poucevanje v Avstraliji ni bilo primerno in zaželjeno.

Delovni listi, katere so uciteljice priredile same, so vsebovali nove besede, besedne igre, preproste križanke, skrivalnice in podobno, otroci pa so dodali slike in risali.

V šoli Slovenskega društva Melbourne smo si skupaj z otroki uredile tudi preprost slikovni slovarcek.
Uciteljice pri Slovenskem društvu Melbournu smo pripravile tri prirocnike:
Ucimo se slovensko prvi del - Let's Learn Slovenian Part 1, 1992, izdal ga je Slovenski narodni svet Viktorije; ponatis Versko središče;
Ucimo se slovensko drugi in tretji del - Let's Learn Slovenian Part 2 and 3, 1999, sponzorja sta Ministrstvo za Zunanje zadeve Republike Slovenije in Versko in kulturno središce sv. Cirila in Metoda, Kew.
V prirocnik smo vkljucile veliko vaj, snov pa je bila razdeljena po snovnih skupinah, z novimi besedami, metodicnimi vajami, berili in pesmicami.
V Viktoriji uporabljajo prirocnike v treh slovenskih šolah, nekaj tudi v Južni Avstraliji.

Uciteljice: Magda Pišotek, Marija Penca, Draga Gelt, Veronika Smrdel in Lidija Lapuh smo se udeležile seminarja za ucitelje slovenskega jezika v Sloveniji, katerega je organiziralo Ministrstvo za zunanje zadeve in si razširile znanje in izpopolnile metode ucenja.

Cilj in namen poucevanja v slovenskih šolah:

Nauciti slovenske besede, glasove in slovensko abecedo, spoznati vec novih besed in širjenje besednega zaklada, razumevanje preprostega slovenskega besedila, glasno branje, ponavljanje in utrjevanje snovi, dopolnjevanje stavkov, izgovorjava posameznih zlogov, besed in stavkov, pisanje stavkov, opis predmeta ali slike, pogovor in tudi predstava pred publiko in spoznavanje slovenske kulturne in umtnostne dedišcine.

Splošni ucni nacrt:
Ideja za splošni ucni nacrt - Anita Fistric, predstavanica odbora staršev v Slovenskem verskem in kulturnem središcu sv Cirila in Metoda, Kew.
Vsak ucitelj si je sam izbral snovne enote in podrocja. Splošni ucni nacrt je še vedno v pripravi, ker ucitelji radi uporabljajo svoja podrocja v razlicnem casu. Veliko sledijo razdelitvi snovi po danih podrocjih v prirocnikih Ucimo se slovensko 1,2, in 3.

Metode ucenja:
Vaje v izgovorjavi glasov, zlogov, besed in stavkov; uganke, razlage in skrivalnice, pomešane besede, katere je potrebno urediti, domine s polovicami besed, katere otroci dopolnijo, izpolnjevanke, dopolnjevanje besed na tabli, dopolnjevanje stavkov. Popravljali smo pripravljene napake v pesmicah in preprostih berilih, popravljali preproste slovnicne napake kot koncnice samostalnika pri uporabi glagola imam in vidim, se igrali igre z uporabo glagola vidim, se igrali z zaprtimi ocmi igrico z uporabo glagola slišim in voham, in druge.
Opis slike - ustno in pisno porocanje, nekaj s pomocjo vprašanj, nekaj v igri, s pomocjo gibov in mimike. Uporabljale smo besedne igre, kot poišcimo besede, ki se zacenjajo z doloceno crko, ali se koncajo z doloceno crko; besede, ki povedo, kaj kdo dela in kakšna je dolocena oseba. Vcasih smo uporabile tudi šaljive besedne igre, pantomine, pripravo vošcilnic za praznike, okraske za praznike, izdelava knjig z doloceno snovjo, kot knjiga o športu, knjiga o pomladi, knjiga o zimi, knjiga o delu, knjiga o družini in podobno. Pri govornih vajah je bilo uspešno odigravanje vlog: pri zdravniku, v šoli, pogovor v trgovini in telefonski pogovor.
Ucitelji smo združili poucevanje z risanjem, pripravo lepljenk, posterjev in slikanic.
Ob znani povesti smo spremenili konec, kot bi ga otroci želeli, ponavljali smo štetje in preprosto racunanje in se seznanili z uporabo velike zacetnice.

Ucenje je logicno stopnjevano, odvisno od starosti in znanja otrok.
Prijetne za otroke so skupinske naloge za vecja podrocja, kot letni casi, šport, delo in poklici; za naravna okolja kot gozd, mesto, park, izleti v naravo, prazniki in najbolj poznani slovenski prazniki in obicaji, kot božic, velika noc kot pust in drugi.
Uporabljene so bile tudi lutke in drugi pripomocki, kot velika ura s kazalci, razni predmeti, obleke za spoznavanje oblacil, velike slike in risbe za spoznavanje telesa, slike življenja v mestu, na kmetiji; vcasih velik lonec za 'carovnico', ki je kuhala, barvanje pirhov in podobno.

Veckrat so bile uporabljene slikanice in vcasih sprehodi v okolico šole.
Ucne ure so bile razdeljene na glasno branje, skupno, preprosto obnovo berila ali pesmi po vprašanjih, pisanje odgovorov, veckrat tudi kratek narek.
Nove besede smo uredile na stenskih tablah, na karticah s slikami in kot pušcice ob predmetih in slikah.

Nekateri otroci so imeli dovolj znanja, da je bila možna uporaba preprostih slovnicnih vaj, kot uporaba samostalnikov ženskega in moškega spola v ednini, v dvojini in v množini. Dodan primeren slikovni material na stranskih tablah in mizah, obešene posamezne besede, slike in skupinske vaje na nitkah po razredu so popestrile ucne ure. Vecji otroci so razumeli tudi uporabo pridevnikov, stopnjevanje pridevnikov, uporabo števnika, glagolov in zaimkov.
Pri domaci nalogi so pomagali starši, ce otroci niso znali sami. Vedno je bilo delo pregledano in ocenjeno, vendar nismo dajali spriceval ob koncu leta.

V zadnjih letih obiskuje slovensko šolo že tretja generacija otrok in delo je težje, ker tudi starši ne govorijo vec veliko slovensko.

Srednje šole:

Ustanovila jo je Saša Ceferin, ucili so še: Lucija Srnec, Draga Gelt, Vesna Iskra, Drago Ceferin, Jožica Ledinek - Paddle, Viki Mrak, Sandi Ceferin, Pavel Šraj.
Na srednji šoli so bili pred leti slovenski razredi v vecih centrih, a število ucencev se je tako zmanjšalo, da se slovenski jezik nudi le na eni šoli z možnostjo slovenske mature. Kot glavni ucbenik na srednji šoli se uporabljata knjigi Slovenian Language Manual prvi in drugi del Milene Gobec in Brede Loncar iz Slovenskega raziskovalnega centra v Ameriki. Letos se uporablja delno tudi internet. Na seznamu dodatnega branja je vec slovenskih literarnih knjig, kakor tudi angleška zgodovina Slovenian from the Earliest Times avtorice Drage Gelt in Slovensko berilo Saše Ceferin z berili in pesmimi slovenskih pisateljev in pesnikov.

Tecaj slovenskega jezika za odrasle v Verskem in kulturnem središcu sv. Cirila in Metoda, Kew

Pobuda je prišla od Avstralca, ki je porocen s Slovenko. Na tem tecaju se veliko pogovarjamo slovensko. Manjka nam primernega materiala, kjer bi lahko vec poslušali lepo in cisto slovenšcino. Obvestila sem Ministrstvo za zunanje zadeve in prosila za ustrezni material. Slovenske radijske oddaje ne zadošcajo, ker so polne zgošcenih porocil s povdarkom na narodnozabavni glasbi.
Nekaj materiala poskušam urediti s pomocjo Ministrstva za Zunanje zadeve in Veleposlaništva v Canberri.
Tecaja slovenskega jezika se udeležuje skupina odraslih, Avstralci; starši nekaterih udeležencev pa so Slovenci.
Za udeležence tecaja želim, da bi se povezali s starejšimi v slovenski skupnosti, se pogovarjali, si zapisovali in si bogatili besedni zaklad, obiskovali in uporabljali slovenske knjižnice, arhive in internet.
Tecaj poteka vzporedno s Slomškovo šolo, saj so vkljuceni tudi starši šolskih otrok.
Želim, da se pomaga starejšim v slovenski skupnosti, posebno še letos, ko je Mednarodno leto starejših, da so manj osamljeni zaradi velikih razdalj, saj si mnogo želijo pogovora z mlajšimi in so željni in pripravljeni pomagati.
Obširen delovni zvezek za tecajnike je bil izdan z naslovom Znaš slovensko? in Znaš slovensko, osnovna slovnična pravila.
Tudi pri pripravi delovnega zvezka je potrebno upoštevati stopnjo znanja slovenskega jezika. Razlage in vaje so temu primerne. Vkljucena je razlaga slovnicnih pravil z vajami in razlicna podrocja iz vsakdanjega in kulturnega življenja.

Odrasli imajo morda vec možnosti obiskati Slovenijo, spoznati njene kulturne in narodne znamenitosti, izpopolniti znanje jezika in se srecati z živim slovenskim jezikom vsak dan.
Lepo bi bilo, ce bi bilo mogoce urediti za dopisovanje s tecajniki v Sloveniji - tako bi dajali drug drugemu vec poguma.
Štipendije so primerne za mlajše; odrasli, poroceni, bi se težje odlocili za dolgotrajen študij v Sloveniji.

Pripravila Draga Gelt
Koordinator kulturnega odbora Verskega in kulturnega središca sv. Cirila in Metoda, Kew, Viktorija, Avstralija