SVET ZA SLOVENCE PO SVETU Druga seja, Nov korak

V ponedeljek, 7. julija 2008, je v sobi 70 vladne palače v Ljubljani zasedal Svet za Slovence po svetu. Funkcionarji slovenske vlade, trinajst predstavnikov izseljencev in en zastopnik organizacij, ki v domovini delajo za izseljence so se pogovarjali o različnih problemih in iskali skupnih rešitev. Poleg trinajstih delegatov Slovencev iz raznih držav in kontinentov so bili prisotni tudi zunanji minister Dimitrij Rupel, minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver in državni sekretar za Slovence po svetu Zorko Pelikan.

Zasedanje Sveta predvideva zakon o razmerju Republike Slovenije do rojakov, ki žive izven njenih meja. Predhodno so slovenska društva po vseh kontinentih že lani izbrala svoje zastopnike, ki jih je nato z imenovanjem potrdil predsednik vlade Janez Janša. On je tudi po protokolarnih pozdravih vodil zasedanje. V otvoritvenem nagovoru je omenjal slovensko predsedovanje Evropski uniji in poudarjal važnost te dejavnosti za prepoznavnost in uveljavljanje Slovenije v mednarodni skupnosti. Nato je poudarjal dosežke sedanje vlade v delu za izseljenstvo in v dogovorih z različnimi državami, v katerih živijo in delujejo Slovenci: trgovske pogodbe, razširjenje lektorske mreže, socialno zavarovanje, itd.

Nato so bili povabljeni k besedi vsi predstavniki s sveta. Kot najstarejši član je prvi spregovoril Stane Kranjc iz Kanade, za njim pa v pestrem razporedu še Ivan Kamin in Mitja Ribič iz ZDA, Tone Mizerit in dr. Andrej Fink iz Argentine, Martin Črnugelj v imenu brazilskih Slovencev, Igor Hrovat iz Francije (namesto pokojnega orvat iz Francije (nadomešča pokojnegaHJožeta Zadraviča), g. Janez Pucelj iz Nemčije, Marija Grbić v imenu bosanskih Slovencev, Milan Breberin iz Srbije, Peter Mandelj in Florjan Auser iz Avstralije in Urška Kupec iz Kitajske, ki je zastopala Slovence azijskega kontinenta.

Zanimivo je bilo sovpadanje predlogov zastopnikov različnih držav. Predlogi, zahteve in prošnje so se vrstili, in jih bomo podrobno obdelali v poznejših izdajah našega lista. V glavne je tematika zadevala konzularne probleme, šolstvo in zlasti komunikacijo med Slovenijo in izseljenstvom ter uspešno koordinacijo s strani slovenske vlade. Splošno se je omenjal tudi novi internetni portal, namenjen Slovencem po svetu.

Šolstvo je bilo tudi stalno prisotno. Problem ohranjanja jezika in kulture je skupen vsem organizacijam po svetu. Mnogo se je torej govorilo o uporabi interneta ter drugih sodobnih sredstev in o podpori ministrstva za šolstvo na raznih področjih. A poudarjala se je potreba po osebnem stiku med učiteljem (lektorjem) in učno osebo.

Kar zadeva argentinski delegatov je Andrej Fink poudaril zlasti dosežke, ki jih je dosegla slovenska vlada v tem obdobju, Tone Mizerit pa je predlagal, naj se pojav in zgodovina izseljenstva uvede v učnih programih osnovnih in srednjih šol, da bodo Slovenci v domovini bolj poučeni o tisti petini naroda, ki živi izven meja Republike Slovenije.

K besedi so se oglasili tudi zunanji minister Dimitrij Rupel, minister za šolstvo dr. Milan Zver, državni sekretar Zorko Pelikan in v zastopstvu Svetovnega slovenskega kongresa Marjan Terpin.

Prvotno je bilo predvideno, da seja traja uro in pol, a je predsednik Janša zasedanje podaljšal za dodatno uro, da je pogovor potekal sproščeno in obravnaval vse predložene snovi. Debata je bila dovolj konkretna, da ni izzvenela prazno: govorilo se je stvarno, resno in odgovorno na obeh straneh. Res je bilo vse preveč kratko, a storili smo nov velik korak, ki je pokazal, da se s sodelovanjem in dobro voljo na obeh straneh lahko napreduje v delu za slovenstvo po svetu. Vse v prid univerzalne Slovenije.

Tekst: Tone Mizerit, Svobodna Slovenija Argentina
Fotografije: Florjan Auser Australia
Skupinska fotografija 3. srečanja Sveta vlade za Slovence po svetu.

Nekaj trenutkov pred sejo

Pogovor predsednika Janeza Janše s starosto Slovencev po svetu Stanetom Kranjcem iz Canade ter Andrejem Finkom iz Argentine

Pogovor je potekal tudi z zunanjim ministrom Dimitrijem Ruplom in Zvonetom Pelikanom iz Urada za Slovence po svetu in zamejstvu

stara znanca iz Nemcije in Argentine

Zvone Pelikan je za slovo nazdravil ter se zahvalil prisotnim za udeležbo in prispevek pri ohranjanju slovenstva po svetu.