IZSELJENEC: IVLJENJSKE ZGODBE SLOVENCEV PO SVETU
(razstava)
Novice so 4. aprila 1860 zacele objavljati dalji potopis Kranjci
na Horvakem, ki ga je napisal znani pisatelj Janez Trdina. Kot
moto mu je na zacetku postavil misel: "Ce gre v kriem-svet,
najde Kranjca ... Menda je ni zemlje na svetu, kamor bi ta ali
uni na rojak ne priblodil." Res, minuli dve stoletji sta
bili cas izseljevanja Slovencev na vse celine sveta, z vrhuncem na prelomu
v 20. stoletje, ko je bil izseljenski val usmerjen zlasti v ZDA; po
ocenah naj bi do leta 1924, ko so ZDA zaprle svoja zlata vrata, zajel
do 300.000 oseb. V času med obema svetovnima vojnama in po njej je v
vsakem obdobju zajel do 100.000 oseb. Slovensko ozemlje je bilo izrazito
izseljensko, ele od srede 60. let prejnjega stoletja postane
v vecji meri tudi priseljenski prostor.
Na razstavi se spoznamo s sedemindvajsetimi (27) zgodbami slovenskih
izseljencev oziroma njihovih druin, izgnancev in beguncev, in
sicer od misijonarja Friderika Barage (1830 je prvic stopil na amerika
tla) do pesnice in umetnice Ifigenije Zagoricnik Simonovic, ki danes
ustvarja tako v Londonu kot v Sloveniji. S pomocjo arhivskega, muzejskega,
knjinega in umetnikega gradiva ter gradiva iz vsakdanjega
ivljenja, ki so ga prispevali izseljenci sami ali smo ga dobili
v zavodih, ki hranijo kulturno dedicino, spoznamo delcek njihovega
osebnega sveta in javnega delovanja. Pred nami si zvrstijo usode misijonarjev,
izseljenskega duhovnika, rudarjev in delavcev, kuharice, barvarja, pustolovca,
industrialca, farmarja, umetnic, kronjarja, kostanjarke, znanstvenika,
Aleksandrinke, pesnikov, izgnancev in beguncev iz 20. stoletja, zadnjih
tudi iz casa zadnje vojne v Bosni in Hercegovini.
Poudarek je na njihovih osebnih usodah, od tod edninska oblika naslova
IZSELJENEC, kot izbira podnaslova IVLJENSKE ZGODBE SLOVENCEV PO
SVETU. V uvodnem delu razstave le nakaemo nekaj splonih
podrocij, strnjenih pod naslovi: Kdo je izseljenec?, Dom(ovina) in svet,
Kdaj, od kod in kam so se izseljevali?, Koliko jih je odlo?, Zakaj
so se izseljevali?, Kako so potovali?, Kovcek izseljenca in povratnika.
Na fant pa je rudokop, Kulturno in druabno ivljenje.
In pristopim k altarju bojemu
Radost ob slovenski knjigi,
Domotoje itd. Izpostavitev sedemindvajsetih zgodb posameznikov
oziroma druin nam prikae pisanost ivljenjskih usod,
ki so si v dolocenem pomenu sticne, hkrati pa razlicne med seboj. Izbrane
so nakljucno, kot se je nakljucno ohranilo gradivo. Narejen pa je prerez
skozi 19. in 20. stoletje, upotevajoc vse celine s tem, da smo
izpostavili najbolj tipicne izseljenske poklice (hkrati tudi posebnosti),
zaobli pa nismo tudi prisilnih oblik izseljevanja.
Vlak, parnik, kovcki
so bili najbolj izraziti simboli odhajanja
in potovanja. Temu smo dali poudarek v uvodnem delu in tudi skozi razstavo
z nekaj prostorskimi postavitvami, npr. izseljenske pisarne v Ljubljani
in priseljenskega centra na Ellis Islandu v New Yorku. Ob tem smo eleli
opozoriti na pomen tako muzejskega kot arhivskega gradiva v najirem
pomenu besede, ki je na izseljenskem podrocju - mirno lahko recemo -
slabo ohranjeno. Kot izrazito izseljenski narod nimamo osrednjega izseljenskega
muzeja, kot jih imajo tevilni manji narodi oziroma drave,
da o velikih sploh ne govorimo, npr. Islandci, Danci, Norveani,
vedi, Finci in drugi. Celo ena najmanjih drav na svetu,
San Marino, ima tak muzej in velik posluh za svoje ljudi, razprene
vsepovsod po svetu. Luksemburg ima v Dudelangu mocan raziskovalni center
z razstavnimi prostori, ki (zelo posreceno) deluje v stavbi e
delujoce lokalne eleznike postaje v omenjenem kraju. In
e bi lahko natevali.
Socasno z razstavo smo pripravili zbornik z istoimenskim naslovom,
kjer dvajset (20) avtorjev in predstavljeni na razstavi sami v pisni
obliki razirjeno spregovorijo o posameznih zgodbah oz. svojih
zgodbah. Urejanje zbornika je bilo v rokah urednikega odbora z
mag. Moniko Kokalj Kocevar in Natao Strlic na celu. Zbornik je
»odsev« razstave, vkljucno z uvodnim delom (avtorja dr.
Marjana Drnovka, ki je hkrati idejni oče razstave), dopolnjujejo
pa ga e uvodna beseda direktorice Muzeja noveje zgodovine
Slovenije v Ljubljani, mag. Marjete Miku, povzetki v anglecini,
predstavitev avtorjev in na koncu izbrana bibliografija, ki sta jo sestavila
mag. Daa Hribar in dr. Marjan Drnovek.
Pripravljalci zgodb z razstave in avtorji tekstov za zbornik prihajajo
iz razlicnih intitucij, zavodov in poklicnih okolij, tako iz Slovenije
kot zamejstva. Zato jih natejmo: Alenka Auersperger, Marjan Drnovek,
Marko Frelih, Irena Fürst, Irena Gantar Godina, Stane Granda, Daa
Hribar, Aleksej Kalc, Viktorija Kante, Monika Kokalj Kocevar, Vera Krinik-Bukic,
Ciril Marincek, Inga Miklavcic-Brezigar, Irene Mislej, Joe Preeren,
Ifigenija Zagoricnik Simonovic, Petra Svoljak, Polona ega
in Milica Trebe tolfa.
Oblikovanje razstave in kataloga je delo Jelene Nete Zwitter in Duana
Krambergerja.
Razstava in zbornik sta nastajala v okviru financne podpore Ministrstva
RS za kulturo in Ministrstva RS za zunanje zadeve, Urada za Slovence
v zamejstvu in po svetu.
Dr. Marjan Drnovek