 Čas in dnevi, ki se nam te dni ponujajo, ti decembrski dnevi, imajo že predznak božičnih in novoletnih praznikov. Že tavamo od trgovine do trgovine, iščemo darila za svoje najdražje, iščemo voščilnice in druge reči, in nasploh kupujemo kot da se nam leto ne bo ne končalo ali nikoli več ponovilo. Če smo izbirčni in iščemo nekaj posebnega, estetskega, če smo domovinski, nas sreča ne bo srečala med raznimi poceni in skoraj sramotnimi »štandi«, ki preplavljajo slovenske trge, tržnice in ulice z robo za en ali dva evra. Hočemo nekaj več. Svojim najdražjim bi radi darovali tisto česar so vredni – s čimer bi lahko napolnili svoje domove, a to so lahko le umetelno, estetsko izdelani predmeti naših modernih, morda narodno-modernih oblikovalcev, izdelovalcev spominkov naše preteklosti prenesenih v sedanjost in morda jih bo moč najti z še večjo dovršenostjo v prihodnosti. V slovenski! In na samem vrhu evropskega konglomerata, katerega del smo. Da se nam ne bo treba sramovati v času predsedovanja Slovenije Evropski uniji, ko bodo naše prostore preplavili tuji pa tudi domači turisti. O čem pravzaprav govorim, kam peljejo moje misli, kam vodi moje navdušenje …?
Ob zanesenem tavanju in iskanju daril za svoje bližnje nekega dne obstanem pred trgovino v centru Maribora – pravzaprav pred galerijo daril z imenom Ajda. In Ajda je (preverjen) samo v Mariboru!
 Vse tisto s čimer se srečam v tej galeriji zberejo iz vse Slovenije: tako na primer dela priznanih slovenskih oblikovalcev, pa porcelanske servise ali šalice v antičnem stilu, kozarec znanega slovenskega oblikovalca iz katerega se na eni strani pije recimo žganje, na drugi strani pa vino, idrijsko čipko obdelano v vseh mogočih variantah, tudi kot broško iz žice, vkomponirano v zanimive okvirje, razne nenavadne keramične izdelke in izdelke iz Prekmurja. Pa recimo čokoladne bonbone v lični embalaži, pa ne kar tako navadne, izvirno slovenski so! iz slovenskega čokoladnega ateljeja (tako piše na embalaži): suha sliva namočena v čokolado, v slivi pa orehovo jedrce - proizvajalec Dobnik iz Griž. Pa hladno obdelano bučno olje v ozki moderni steklenici pakirano s čokolado iz bučnih semen in bučnim oljem! Ste že kdaj slišali za to? Pisalo se je leto 1929, ko je že Alojz Kocbek kupil posestvo na Stari Gori v smeri Gornje Radgone in se pričel ukvarjati s pridelavo bučnega olja ter izkušnje prenašal iz roda v rod; danes pa torej izdeluje iz istih in nekaterih dodatnih sestavin temno čokolado pod imenom STRAST – že po prvem koščku čokolade bo vsak lažje razumel zakaj je Strast njeno ime, s temi besedami jamčijo da bo užitek popoln.
 To je le nekaj skromnih primerov, ki jih je moč nabaviti v galeriji daril, saj slovenskih etničnih posebnosti ni ne konca ne kraja. Vse je prilagojeno duhu časa, svetovnim trendom, modi, obliki, estetiki, kvaliteti in nenazadnje JE POTREBNO PONUDITI NEKAJ POSEBNEGA! AVTOHTONEGA!
Embalaža večine izdelkov z nosilno vrečko vred ( in celo vizitka) so temno, temno zeleni, temno zeleni kot so naši slovenski gozdovi, kot so naše gore in travniki … kot je naša prelepa Slovenija, ki ima temu svetu kaj ponuditi!.
Tudi takrat, ko bodo za nami božični in novoletni prazniki, ko bo za nami predsedovanje Evropski uniji, bomo z veseljem obiskovalcem Maribora priporočali galerijo daril Ajda, iz katere si bo lahko vsakdor ponesel delček prelestnega in prelepega koščka našega ponosa – vrednega imena MADE IN SLOVENIA!
Stanka Gregorič
Maribor
 P.S. Zakaj moje navdušenje nad najdbo Ajde? Letos sem tavala po obsežnih »šoping centrih« kjer ponujajo najcenejšo robo iz Avstrije, Francije, Nemčije in še od kod, prehodila sem vse mesto da bi našla nekaj pristojnega za darila mojim prijateljem, tudi koledarje. Nekaj koledarjev, čestitk, in drugih darilc sem res našla v Slomškovi knjigarni na Slomškovem trgu a vseeno sem želela še kaj drugega. Prej sem leta in leta prihajala na obisk v Slovenijo iz tujine in se zgražala nad spominki, ki so bili na voljo v trgovinah. Leta 2001 – deset let po osamosvojitvi Slovenije - sem ob obisku Bleda (v stavbi Park hotela) in Bohinja obiskala trgovine s spominki. Zgrozila sem se: med angleškimi kičastimi klavirčki – škatlami za nakit, kozarci in neukusnimi figurami ter drugo navlako so bili tudi srbski opanki, vmes pa so se sramežljivo skrivali »smetem podobni slovenski suvenirji«. Je potem čudno, da je bil dan odkritja Ajde zame najlepše letošnje praznično darilo?!
|
