Slovenski znanstveniki po svetu o odprtosti
visokošolskega sistema in znanosti v Sloveniji

Ljubljana - Na svoji prvi seji se je danes sestal odbor za znanost, ki si bo prizadeval vključiti znanstvenike in vrhunske strokovnjake v izdelavo strateških dokumentov in razvojnih programov vlade in njenih ministrstev. Seja je bila namenjena predstavitvi mnenj slovenskih znanstvenikov iz tujine o reformah visokega šolstva v Sloveniji.

Od leve proti desni: biofizik Gašper Tkačik, Gregor Cevc, Boštjan Žekš, Jure Piškur, Mateja Leonni Stanonik in Aljaž Ule. (Foto: Tina Kosec/STA)

Znanstveniki so predstavili tudi svoja mnenja o Nacionalnem programu visokega šolstva 2011-2020 in Raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2011-2020. Sejo odbora za znanost je vodil minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš.
Kot je dejal v izjavi za medije, so člani odbora soglašali, da mladi diplomanti potrebujejo resno priložnost za nadaljevanje kariere.

"Slovenske znanstvenike, ki doktorirajo v tujini, moramo poskušati dobiti nazaj in jim omogočiti kariero," je poudaril Žekš. Po ministrovih besedah bi morali uveljavljeni slovenski znanstveniki in strokovnjaki iz tujine imeti možnost "satelitske skupine" v Sloveniji, ki bi jim omogočila vsaj delno vrnitev v domovino, ne da bi prekinili svojo kariero v tujini.

Po seji je poleg ministra Žekša pred novinarje stopilo tudi pet slovenskih raziskovalcev, ki delujejo v tujini in so člani novoustanovljenega odbora za znanost: Gregor Cevc, Jure Piškur, Aljaž Ule, Gašper Tkačik in Mateja Leonni Stanonik. Po besedah Cevca, ki v tujini razvija nove tehnološke rešitve na stičišču fizike, biokemije in biologije ali medicine, obstaja veliko znanja in dobre volje, zato ne dvomi v uspeh odbora.
Opazen napredek v slovenski znanosti Piškur, ki je profesor molekularne genetike na oddelku za biologijo Univerze v Lundu na Švedskem, je ocenil, da je po zelo klavrnem obdobju slovenske znanosti na začetku 80. let v zadnjih letih opaziti velik napredek. Slovenska znanost postaja čedalje boljša in se vse bolj globalizira, je dejal Piškur.

Ule, ki je predavatelj mikroekonomije in eksperimentalne ekonomije na dodiplomskem in magistrskem študiju na Fakulteti za ekonomske in poslovne vede Univerze v Amsterdamu, je pohvalil aktualne programe na področju slovenskega visoke šolstva in znanosti. Tkačik, ki bo prihodnje leto začel s profesorskim delom na novoustanovljenem mednarodnem inštitutu za znanost in tehnologijo na Dunaju, se je zavzel za čim hitrejše odpiranje slovenskega raziskovalnega prostora.

Tkačik je tudi poudaril potrebo po neodvisnosti mladih raziskovalcev, ki ne smejo za vselej ostati v senci svojih mentorjev. Leonni Stanonikova, ki je nevrologinja in profesorica psihologije in globalnega zdravja na univerzi Georga Washingtona, pa je opozorila na državotvorni vidik znanosti. Po njenih besedah ima Slovenija v diaspori velik intelektualni potencial, ki se ga ne zaveda v polni meri. V odboru devet slovenskih znanstvenikov iz tujine

V odboru za znanost sodeluje devet slovenskih znanstvenikov oziroma vrhunskih strokovnjakov iz tujine, predstavniki štirih univerz v Sloveniji ter štirih inštitutov; Kemijski inštitut, Inštitut Jožef Stefan, Nacionalni inštitut za biologijo in Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
V delu odbora za znanost sodelujejo tudi ministri, pristojni za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, zunanje zadeve, razvoj in evropske zadeve, ter predsednik komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Današnje seje se je od ministrov udeležil visokošolski minister Gregor Golobič.

http://dnevnik.si/novice/znanost/1042409917

odbor za znanost

Danes, 13. decembra 2010, se je na pobudo ministra dr. Boštjana Žekša, pristojnega za Slovence po svetu, sestal Odbor za znanost, ki ga sestavljajo strokovnjaki iz tujine, predstavniki štirih Univerz v Sloveniji in štirih institutov (Kemijski institut, Institut Jožef Stefan, Nacionalni institut za biologijo, ZRC SAZU). Pri delu Odbora za znanost sodelujejo tudi ministri, pristojni za visoko šolstvo, zunanje zadeve, razvoj in evropske zadeve, direktor Javne agencije za raziskovalno dejavnost in predsednik Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu.

Odbor za znanost je delovna skupina, ki jo vodi minister dr. Boštjan Žekš in se bo sestajala po potrebi na pobudo svojih članov. Pristojnosti odbora so, da svetuje Vladi RS oziroma pristojnim ministrstvom o vprašanjih, povezanih z delovanjem in položajem znanstvenikov in vrhunskih strokovnjakov v tujini in z različnimi akcijami spodbuja njihovo povezovanje z matično domovino. Z dajanjem mnenj odbor sodeluje pri izdelavi strateških dokumentov in razvojnih programov Vlade RS in njenih ministrstev.

Razpravljavci v  odboru so si bili po današnjem srečanju enotni, da bi bilo smiselno, da RS omogoči najboljšim mladim slovenskim raziskovalcem samostojno delo. Že uveljavljenim vrhunskim strokovnjakom in znanstvenikom iz tujine pa bi bilo potrebno zagotoviti njihovo vključitev v slovensko znanost z ustanovitvijo satelitske raziskovalne skupine oz. laboratorija. S tem bi prispevali h kroženju talentov in znanja doma in po svetu, kar je temeljni cilj prizadevanj mednarodne skupnosti na področju znanosti.

Življenjepisi članov odbora,
znanstvenikov in strokovnjakov,
ki delujejo v tujini

Prof.dr. Matija Peterlin je profesor interne medicine, mikrobiologije in imunologije na University of California, San Francisco in na Medicinskem inštitutu Howarda Hughesa. Študij medicine je končal na Duke University, doktoriral je na Harvardu, staž in specializacijo je opravil na Stanfordu, podoktorsko izpopolnjevanje pa prav tam in na NIH. Njegovi delovni področji sta molekularna biologija in imunologija (delovanje virusa HIV). Bil je mentor več slovenskih dodiplomskih in podiplomskih študentov. Sodeluje z Univerzo v Ljubljani in Inštitutom Jožef Štefan, je ambasador  znanosti RS (2008) in od 2005 izredni član SAZU.

http://www.ucsf.edu/bmplab

Prof.dr. Jure Piškur je profesor molekularne genetike na oddelku za biologijo Univerze v Lundu (Švedska). Diplomiral je v Ljubljani in doktoriral v Canberri (Avstralija). Objavil je več kot sto člankov v uglednih mednarodnih znanstvenih in strokovnih revijah ( Nature, Nature Structure, PNAS, EMBOJ, itd.), je soavtor dveh knjig in prijavitelj petih patentov. 

http://www.cob.lu.se/yeastandenzymes/ www.jubilekinase.com http://www.jubilekinase.com/jure/ http://www.worldscibooks.com/lifesci/6620.html

prof.dr. Uroš Seljak je profesor astrofizike na University of California, Berkeley, v Lawrence Berkeley National Laboratory ter na Inštitutu za teoretično fiziko Univerze v Zürichu. Diplomiral je v Ljubljani, doktoriral pa na MIT (Massachusetts Institute of Technology). Po doktoratu je bil na Harvardu, Princetonu in ICTP v Trstu. Področje njegovega raziskovanja je teoretična in numerična astrofizika in kozmologija: struktura vesolja in njegova prihodnost, temna energija in podobno.

http://astro.berkeley.edu/people/faculty/seljak.html http://www.itp.uzh.ch/seljak/

Prof.dr. Igor Gregorič je kirurg in strokovnjak za kardiovaskularno kirurgijo in transplantacijo v bolnišnici St. Luke's Episcopal Hospital. Diplomiral je na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Po diplomi je odšel v Houston, Texas. Zaposlen je tudi na Texas Heart Institute, od leta 2007 je izredni profesor za kirurgijo na University of Texas.

http://texheartsurgeons.com/gregoricbio.htm http://www.ctsnet.org/home/igregoric http://www.texasheartinstitute.org/AboutUs/ProfStaff/cardiova.cfm

Prof. dr. Zlatko Skrbiš je dekan podiplomske šole na The University of Queensland v Avstraliji. Diplomiral je iz sociologije in filozofije v Ljubljani, doktoriral pa v Avstraliji (Flinders University, Adelaide). Od leta 2007 do leta 2009 je bil profesor sociologije na University of Queensland. Je avtor in soavtor treh knjig s poudarkom na izseljenstvu, etnični pripadnosti in kozmopolitstvu. Objavlja v uveljavljenih mednarodnih znanstvenih in strokovnih revijah.

www.uq.edu.au/grad-school/

Prof. dr. Gregor Cevc je po uspešni karieri kot profesor in raziskovalec na področjih biofizike in biokemije na Univerzi v Ljubljani, Institutu Max-Planck v Göttingenu ter univerzah v Essnu in Münchnu, prešel v  biotehnološko industrijo ter ustanovilleta 1993 podjetje  IDEA AG (CEO: 1998-2010), nato pa še dve podjetji. Gregor Cevcje je napisal 3 znanstvene knjige ter objavil skoraj 200 znanstvenih publikacij.
Prof. dr. Cevc razvija nove tehnološke rešitve na stičišču fizike, biokemije in biologije ali medicine, ki bi lahko pripomogle k bolj zdravemu življenju.Uvaja metode za ciljano in neinvazivnodajanje zdravil skozi kožo.

http://pipl.com/directory/people/Gregor/Cevc

prof. dr. Mateja Leonni Stanonik, dr. med. je nevrologinja (nevroendovaskularne interventne smeri) in  profesorica psihologije in globalnega zdravja na George Washington University. Magisterij je naredila iz kognitivne psihologije in doktorirala je iz nevroznanosti ter nuklearne medicine. Njeno raziskovalno delo je usmerjeno v endovaskularno interventno nevrologijo in kongnitivno nevroznanost, kjer za raziskave uporablja metode nuklearne medicine in druge metode funkcionalnega slikanja možganov. Razvija nove minimalno invazivne posege pri razlicnih vrstah možganskih kapi ter drugih nevrovaskularnih poškodbah.  Raziskuje tudi izgubo spomina in kognitivne motnje pr Alzheimerjevi ter Parkinsonovi bolezni.  Je strokovnjak na področju telemedicine, še posebej razvoja telemedicinskih sistemov za travmo ter akutne poškodbe možganov.  Skupaj s slovenskih veleposlalništvom v Washingtonu, Mednarodno virtualno e-bolnico (International Virtual e-Hospital - IVEH), Delegacijo EU v Washingtonu, vel. Norveške, Švedske, Nizozemske, Global Health Council-om, WHO/PAHO ter Office for Science and Technology Policy v Beli Hiši je ustanovila ter vodi Salon konferenc imenovanih Inovacije v globalnem zdravju ter razvoju, ki imajo poudarek na naprednih tehnologijah,  telemedicini/e-Healthu in zdravstveni diplomaciji ter, katerih delovanje je neposredno prispevalo k spremembam pravkar sprejete nove deklaracije Združenih Narodov. Ustanovila je slovenski Oddelek mednarodne organizacije za Alzheimerjevo bolezen ter prispevala k procesu sodelovanja med George Washington Univerzo in Kliničnom centrom v Ljubljani."

http://213.163.121.71/stanonik.htm   

Doc.dr. Aljaž Ule je predavatelj mikroekonomije in eksperimentalne ekonomije na dodiplomskem in magistrskem študiju na Fakulteti za ekonomske in poslovne vede Univerze v Amsterdamu ter ima dopolnilno zaposlitev na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije pri Univerzi na Primorskem.. S sodelavci je objavil šest člankov, od katerih je pet objavljenih v mednarodno priznanih znanstvenih revijah, dva v reviji Science. Pri mednarodni založbi Springer je izdal tudi samostojno monografijo.
 
http://www1.fee.uva.nl/creed/people/ule/index.htm

dr. Gašper Tkačik se ukvarja z biofiziko in nevroznanostjo. Do leta 2010 je bil podoktorski raziskovalec na University of Pennsylvania, v letu 2011 pa začne s profesorskim delom na novoustanovljenem mednarodnem inštitutu za znanost in tehnologijo na Dunaju (IST Austria). Doktoriral je iz fizike na Univerzi v Princetonu, diplomiral pa je v Ljubljani na področju matematične fizike. Je avtor in soavtor člankov v uglednih mednarodnih strokovnih in znanstvenih revijah.

http://www.princeton.edu/~gtkacik

V odboru  za znanost sodeluje devet  znanstvenikov oziroma vrhunskih strokovnjakov iz tujine, predstavniki štirih univerz v Sloveniji ter štirih Inštitutov (Kemijski inštitut, Inštitut »Jožef Štefan«, Nacionalni inštitut za biologijo, ZRC SAZU).V delu odbora za znanost sodelujejo tudi slovenski ministri, pristojni za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, zunanje zadeve, razvoj in evropske zadeve, ter predsednik Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu.

Namen ustanovitve odbora je vključiti slovenske znanstvenike in vrhunske strokovnjake v izdelavo strateških dokumentov in razvojnih programov Vlade RS in njenih ministrstev. Odbor bo na svoji prvi seji razpravljal o  mnenjih slovenskih znanstvenikov iz tujine o reformah visokega šolstva v RS, Nacionalnem programu visokega šolstva 2011-2020 in Raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2011 – 2020.