DAN SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI REPUBLIKE SLOVENIJE Merrylands 2010

  DAN SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI
REPUBLIKE SLOVENIJE
MERRYLNDS, 26.12.2010

Govor častnega generalnega konzula RS Alfreda Brežnika

Spoštovani, pater Darko, predstavniki slovenskih organizacij, cenjeni gostje, drage rojakinje in dragi rojaki.


Vsakoletno Štefanovanje tukaj pri Sv Rafealu je za nas sydneyske Slovence že več desetletna tradicija - Bogu hvaležni za božične darove se v prazničnem razpoloženju družimo in skupaj poveselimo. Letos ta dan sovpada še s praznikom Sv. Družine, kar mu daje poseben pomen.

Je pa letos tudi že 20 let odkar, na ta dan, proslavljamo enega najpomebnejših dogotkov v zgodovini našega naroda. Obeležujemo, 20 let od plebiscita, ko smo prvikrat v zgodovini imeli priliko demokratično in popolnoma svobodno odločati o svoji usodi. Na plebiscitu, ki je sicer bil 23. decembra 1990, je na vprašanje, ali naj Slovenija postane samostojna in neodvisna država, pritrdilno odgovorilo 88.5 odstotka vseh volilcev – kar je izredno visok odstotek. Rezultati so bili uradno razglašeni tri dni pozneje, zato 26. december, obeležujemo kot državni praznik.   

Kot vemo se je praznik, ki ga danes proslavljamo, to je 26. decembra, najprej imenoval dan samostojnosti. To pa zato, ker smo takrat na plebiscitu glasovali za samostojno slovensko državo – kar pomeni, da smo se odločili, da gremo ven iz jugoslovanske federacije.

Konec septembra l. 2005, je DZ sprejel novelo zakona o praznikih, ki je dan samostojnosti preimenovala v dan samostojnosti in enotnosti. S spremembo imena naj bi povdarili izprično enotnost državljanov, ki so se na plebiscitu odločili za samostojno Slovenijo.

Na podlagi te plebiscitne odločitve za samostojno Slovenijo je slovenska skupščina 25. junija 1991, to je šest mesecev pozneje, uzakonila Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije ter Deklaracijo o neodvisnosti in tako postavila formalni temelj slovenski samostojnosti. In tako vsako leto na predvečer praznika poteka osrednja državna proslava na Trgu Republike v Ljubljani.
 

Rad bi se pa ob tej priliki, dotaknil slovenske državnosti iz zgodovinske perspektive – na kratko seveda. Kajti, veliko slišimo, da smo šele pred dvajsetimi leti dobili svojo samostojno džavo. To sicer drži, če govorimo o novejši zgodovini.

Kakor koli že, tudi mi Slovenci imamo čudovito zgodovino, ko se govori o
državah, zvrsti držav, če tako rečem, in izbiri voditeljev ali vladarjev le-teh. Lahko rečemo, da imamo na tem področju nekaj edinstvenega, kar se noben drug narod na svetu ne more pohvaliti. O tem fenomenu so pisali kronisti: prvič v Fredegarjevi kroniki že 658 leta; pa pozneje kronist Otokar okoli leta 1306; pa v svoji knjigi Ernej Silvij Piccolominij, kasnejši papež Pij II - kar je zasledil francoski zgodovinar in filozof Jean Bodin.

Pa bo kdo rekel, pa kaj ima vse to opraviti z našim današnjim praznikom? Prosil bi vas samo še za en trenutek, kajti tole je  najbolj pomembno pri razvoju naše narodne miselnosti in s tem tudi z odločitvijo pred 20 leti. Že omenjeni Jean Bodin, je namreč obravnaval teorijo o o prenosu oblasti iz ljudstva na vladarja. Prišel je do zaključka, da je suveren ljudstvo, ki pa ima pravico, da izmed sebe izbere svojega vladarja. In to teorijo je razvil zlasti na podlagi …, česa? Da, na podlagi karantanskega prava ustoličevanja.

Kralj Samo je bil izbran in ustoličen na podlagi karantanskega prava, pa poznejši vojvode, vse do zadnjega Ernesta Železnega Habsburškega leta 1414. Tudi on se je preoblekel v obleko kmeta svobodnjaka in se je okrog njega zbralo ljudstvo kateremu je moral obljubiti, da bo pravičen sodnik, skrbel za deželo in varoval vero, predno so mu izročili oblast. To karantansko (slovensko) srednjeveško uststoličevanje knezov, je komaj sto let pozneje, pomembno učinkovalo pri oblikovanju moderne demokratične misli v 16. stoletju.

In še tole: 1776 je Thomas Jefferson napisal Deklaracijo o neodvisnosti, ki je postala temeljna listina neodvisnosti Zdruzenih držav Amerike in splošnih človekovih pravic. Listina razglaša, da so vsi ljudje enaki in imajo enake pravice, vlada pa je v službi ljudi, ne pa njihov vladar. Na podlagi karantanskega ustoličevanja je torej nastala ameriška ustava, ki jo ima ves svet za napredno in demokratično. Kateri norod se lahko pohvali s tako preteklostjo demokratičnega pojmovanja o prenosu oblasti iz ljudstva na vladarja – vlada pa je v službi ljudi! Tega bi se morali zavedati v marsikateri državi tudi danes!

Naj nas torej  ne čudi, da smo Slovenci tako podvrženi plebiscitom in raznim referendumom. V krvi imamo to, da hočemo demokratično izbirati svoje, vladarje, voditelje, predstavnike in vlade. Žal so slovenske pokrajine v dolgih stoletjih pod Habsburžani in Avstro-Ogarsko monarhijo bile  razdeljene v manjše regije in tako smo kot homogeni narod izgubili moč in vpliv. V času ilirske province od 1809 do 1813, pod Francozi, se je naša narodna zavest nekoliko okrepila, in slovenski jezik je postal uradni jezik province. Že to je bil velik napredek na poti k avtonomiji – delni samostojnosti. Po vrnitvi pod avstrijsko cesarstvo pa vse do konca prve svetovne vojne, po neuspešnem poskusu za trializem (razdelitev habsburške monarhije na avstrijski, madžarski in južnoslovanki del), razpadu Avstro-Ogrske, razkosanja slovenskega etničnega ozemlja, je Slovenija bila razdeljena na  banovine Kraljevine SHS.

Pomembno je omeniti, da je na delu slovenskega ozemlja, to kar je danes avstrijaka Koroška, bil 10. oktobra 1920 izveden plebiscit. Za Avstrijo je glasovalo 59.1odstotka, za kraljevino SHS pa 40.9 odstotka. Podrobnejša analiza rezultatov je pokazala, da je precejšen del narodno zavednih Slovencev glasoval za Avstrijo. In izgubili smo zibeljko slovenstva…

Po vojni so nas učili, da je bila prva slovenska narodna vlada, t.i. ajdovska vlada, oblikovana 5.maja.1945 v Ajdovščini. Vendar ni tako. Prva slovenska narodna vlada oz. Deželna vlada (v letih 1918 -1921), ki popolnoma ustreza državnosti, je bila ustanovljena 29. oktobra 1918 in je obstajala do 1.decembra 1918, z združitvijo Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovence.

Res pa je, da se je z ajdovsko vlado, ki je bila oblikovana maja 1945, začela Republika Slovenija, kot integralni del Federativne Socialistične Republike Jugoslavije. In, ko je bila razglašena samostojna in neodvisna slovenska država, 25. junija 1991, je le-ta obsegala meje bivše Republike Slovenije, v  glavnem seveda, kajti meja v piranskem zalivu še vedno ni dokončno določena.

Kaj več o dnevu državnosti, ki ga obeležujemo 25. junija, in ga radi imenujemo rojstni dan Republike Slovenije, in katerega 20 obletnico bomo proslavljali prihodnje leto, pa takrat. To bo velik dogodek, tudi za nas avstralske Slovence – kajti tudi mi smo bili pomemben del prizadevanj za  slovensko osamosvojitev, priznanja in prepoznavnosti nove slovenske države na petem kontinentu. Zato se za to pomembno obeležitev in proslavitev že zdaj pripravljamo.

Hvala za poslušanje in vašo potrpežljivost.

Moje iskrene čestitke vsem ob dnevu samostojnosti in enotnosti Republike Slovenije. Imejte še naprej lepe praznike in vse dobro v letu 2011.

Foto utrinki s prireditve