V prostorih Slovenskega Društva Sydney je sredi meseca septembra 1957 slovenska skupnost Sydneya in tudi mnogih drugih krajev , kot so Wollongong, Newcastle in Canberra svečano proslavila nad vse pomemben jubilej:Petdeset let obstoja Slovenskega Društva Sydney. Proslave so se udeležili Tanja Pliberšek, Zvezni MP slovenskega rodu s soprogom in družino, Charge d'Affairs Republike Slovenije Gregor Kozovinc s soprogo in družino, častni generalni konzul Republike Slovenije nAlfred Brežnik s soprogo, otroki in vnuki, prvi prdsednik Slovenskega društva Sydney,bivši senator Milivoj Lajovic s sinom, predsedniki vseh slovenskih organizacij iz NSW in Canberre, z nekaj izjemami vsi še živeči bivši predsedniki Slovenskega Društva Sydney in veliko , veliko število članov in prijateljev Slovenskega Društva, ki so vsak po svoje pripomogli, da je društvo doživelo ta lepi jubilej.
 Slovenci v Sydneyu so se začeli zbirali že precej časa prej , kot leta 1957 in leta 1953 je že bil zabeležen prvi poskus, da bi organizirali slovensko organizacijo, ki je nekaj časa delovala pod imenom »Slovenska zveza ».Žal pa ta organizacija ni uspela.
Na sestanku ki je bil sklican 12.januarja 1957 je bilo v hiši na naslovu 121 Queen Str, Woollahra, ki so jo najemali od Sydneyske škofije spontano srečanje navdušenih Slovencev, ki so želeli pripraviti pogoje za novo slovensko organizacijo. Na sestanku so bili navzoči: M. Lajovic,L.Urbančič, J.Čuješ, M.Pleterski, J.Klemenčič, S.Rapotec, O.Turnšek, R.Mršnik in S.Fretze. Ta neformalni odbor je 2.februarja 1957.organiziral množični sestanek Sydneyskih Slovencev. Na tem sestanku je bila ustanovljena nova slovenska organizacija, ki na začetku se ni imela imena. Izvoljeni odbor organizacije so sestavljali: Predsednik Milivoj Lajovic, podpredsednika Ivan Plesničar in Simon Pevc, Tajnika Ljenko Urbančič in Tončka Vodopivec, blagajnika Janez Perko in Niko Krajc in ostali odborniki Milan Pleterski, Aloz Kepa in Joze Renko.Na tem sestanku je bila tudi sprejeta tudi ustava oziroma pravilnik nove organizacije ki je kmalu dobila ime »Slovensko Društvo Sydney«. Organizacija ni imela svojih prostorov in večina aktivnosti je potekala na istem naslovu na Woollahri,aktivnostih, pri katerih so imeli še posebno veliko zaslugo slovenski duhovniki v Sydneyu.
Slovensko društvo Sydney je ob slovesnosti izdalo
tudi publikacijo z zgodovinskimi podatki
 Na proslavi, ki jo je globoko občuteno in domiselno pripravila Olga Lah smo obudili spomin in dali priznanje pridnim delavcem in organizatorjem, ki so iz skromnih začetkov na Woollahri ustvarili močno organizacijo in lep Slovenski Dom, delavcem kot so bili člani »Akcije za dom«,ki so leta 1964 na posebno pobudo Vinka Ovijača začeli z zbiranjem denarja za nakup »Slovenske zemlje«, kjer naj bi se zgradil dom. Za zaupnike zbranih sredstev so bili izbrani trije zanesljivi člani:pater Valerijan Jenko, Alfred Brežnik in Vinko Ovijač.Z neutrudnim delom vseh članov »Akcije za dom » in drugih sodelavcev in v povezavi s Slovenskim Društvom Sydney je bilo do leta 1968 nabrano dovolj denarja, da so se lahko lotili nakupa zemlje »na hribčku« v Ferrers Rd, Horsley Park, ki jo je za Društvo našel Adolf Peršič. Na tej zemlji so se potem kmalu začele prireditve, pikniki, maše, športne dejavnosti, kulturne prireditve in plesi.Nešteto pridnih rok je prijelo za delo, vsak po svojih sposobnostih in možnostih , pri delu v kuhinji, organiziranju zabav, zidanju, gradnji balinišč, tudi pri kulturnih dejavnostih, folklornih skupinah in pri vseh drugih tisoč in tisoč pripevkov , ki povežejo posamezne člane v skupnost.
Na letošnji proslavi so bili s hvaležnostjo počaščeni vsi predsedniki, ki so se zvrstili pri delu za slovensko skupnost tekom preteklih petdeset let, posebno še tisti, ki so se posebno izkazali ob kriznih obdobjih, kot je bila gradnja prvega doma, preselitev doma na novo zemljo v Wetherill Park in gradnja novega doma, na koncu in ne nazadnje pa tudi vsi, ki so delali in še delajo in ohranjajo Slovensko Društvo Sydney v manj očitnih težkih časih, ko se je članstvo začelo starati in odmirati Preveč je zaslužnih imen, da bi jih lahko našteli vse po vrsti in veselilo nas je, da smo jih videli med nami in tudi na odru, kamor sta jih povabili voditeljici programa Olga Lah in Tanja Smrdel.Slikovno je bila zgodovina upodobljena tudi na ekranu,v zgodovino zapisane pa jih vse lahko najdete v spominski knjižici, kjer so o njih zbrani podatki, spomini in slike, zbrani in predstavljeni pod mojstrsko roko Olge Lah in umetnisko in slikovno oblikovani od Florjana Auserja iz Slovenija Media House. Tako program na ekranu , kot program na odru je bil zaključen z vprašanjem pesmi Borisa Kopitarja, ki vprašuje ..«...Ali bo moj vnuk še pel slovenske pesmi« in optimističnom zaključkom s pesmijo zbora »Rožmarin pod južnim soncem », ki nam je v pesmi potrdil:«SLOVENEC SEM...!«
Po programu so nas živo in pestro zabavali »Fantje treh mest ».
Naj Slovensko Društvo Sydney spremljajo najboljše želje vseh Slovencev, naj se še naprej razvija, se pomladi z našimi mladimi in živi še veliko let v bodočnosti ! |
