Konec maja sem se odpravil na pot, da obiščem Slovence po svetu in predorganiziram potovanje za naslednje leto pod naslovom “’Vse Slovenije 2009”, ki ga organizira Beyond Slovenia.
Direktorica Beyond Slovenia, ga. Stephanie Savage, mi je pred potjo poudarila pomembnost dobrega bivanja na predvidenem potovanju. Po njenih izkušnjah, je namreč tudi svetovna popotnica, je za dobro potovanje, poleg dobre organizacije in pomembnih ogledov mest ter hrane, pomembna tudi dobra čista postelja, torej si je bilo potrebno ogledati tudi bivalne hotele, ki so predvideni za pot v naslednjem letu.

Oglas za potovanje ste mnogi že opazili, mnogi ste se za to pot že odločili, mnogim pa bodo tile foto zapisi pomagali pri odločitvi.
Zahvalil bi se rad vsem Slovencem po svetu, ki so mi omogočili oglede njihovih cerkva in znamenitosti njihovih mest , ki so mi pomagali pri dokaj, vsaj zame neznanem področju, kje so, kako živijo in kako delajo. Neverjetno je spoznanje, kako vsepovsod skrbijo za slovensko besedo v šolah ali domovih, slovensko pesem, slovenske običaje ali kako spečejo slovensko potico, pa naj bo to v Argentini ali Ameriki ali na Švedskem ali v Nemčiji.
Na vsej poti je bila vsepovsod prisotna vera, slovenske cerkve in Marija z Brezij, lahko bi imenoval to potovanje tudi od Marije z Brezij po svetu do Marije na Brezjah.
Pri mnogih obiskih sem si želel prisotnost avstralskih Slovencev, da spoznajo-mo, kako delajo drugi, kakšne napake in dobra dela so storili, da so lahko obstali ter občasno tudi veliko izgubili. Avstralska Slovenija ima neprecenljivo bogastvo v dobrih ljudeh in materialnih dobrinah naših društev. Morda je bila storjena napaka, da društva niso imela imena “domovi”, takšna je namreč praksa po svetu in morda zaradi tega tudi trpijo večji osip, kot je potrebno.
Pri kontaktih so mi bili v veliko pomoč kolegi iz novinarskih vrst ali člani Sveta za Slovence po svetu pri Vladi RS. Ne morem, da se ne dotaknem posebej prijetnega srečanja s patrom Metodom na ameriških Brezjah v Lemontu. Njegovo poznavanje okolja in zgodovine Slovencev v ameriški Sloveniji pa je prepolno podatkov in skrbi za obstanek slovenstva.
Posebej se moram zahvaliti pri organizaciji ogledov mest g. Jožetu Šmonu iz Mendoze v Argentini, Toniju Mizeritu, Mirku Vasletu, Andreju Finku iz Buenos Airesa v Argentini, Silvestru Subotnjičkem, Predragu Krivokapiču, oba iz Miamija na Floridi, patru Metodu Ogorevcu iz Lemonta pri Chicagu- Ilionis, dr. Zvonetu Žigonu, Milanu Ribiču in soprogi, Toniju Ovseniku, dr. Ediju Gobcu in njegovi prijetni soprogi, vsi iz Clevelanda - Ohio, Milanu Štefancu in Stanetu Kranjcu iz Kanade, sestram Budja z družino, Ivanki Franseus s soprogom, Viktorju Semprimožniku, Cirilu Stoparju, njegovi soprogi in mami, vsi iz Švedske.
Po nekaj delovnih dnevih v Sloveniji sem se odpravil še v Berlin, kjer sem se srečal s Slovenci v njihovem domu - društvu, v hostelu in v cerkvi.
Zahvaliti se moram za izredno prijaznost in vodenje po prekrasnem mestu Berlin Martini Konda, Alojzu Ozmecu, župniku Izidorju Pečniku - Doriju ter slovenskim veseljakom v društvu v Berlinu.
Če sem koga izpustil, se opravičujem; preveč je bilo vtisov, preveč dobrih besed in domačnosti.
Pot je bila sicer dolga, vendar ne prenaporna. Vsak trenutek je bil poln vtisov ne le o Slovencih, ampak tudi vtisov, da svet postaja vedno manjši in da takšno potovanje razširi obzorje.
Torej avstralski Slovenci, svet vas pričakuje, Slovenci po svetu vas pričakujejo z odprtimi rokami, vas vabijo, da se ogasite, da se srečate s prijatelji, da se pogovorite, da srečate znance iz svoje vasi, ki morda živijo v Argentini ali v Kanadi ali pa kje drugje.
Na naslednjih straneh vam bom v sliki predstavil to pot. V kolikor imate kakšna dodatna vprašanja glede Slovencev po svetu, se obrnite na moj naslov ali pa pokličite Nino Prakash, ki vam bo svetovala o tehničnih možnostih poti, njena številka je 1300 55 75 01 ali njen email:nina@impulsetravel.com.au.
Florjan Auser

August 13, 2008, is the 47th “anniversary” of the erection of the Berlin Wall, the totem of the Cold War that came down in 1989, pushing the end of the Cold War. Residents of Berlin awoke on this day in 1961 to find the communist government of East Germany erecting what would become a 96-mile wall around the “western quarters” of the city — not so much to lay siege to the westerners (that had been tried in 1948, frustrated by the Berlin Airlift) as to keep easterners from “defecting” to the West. The Brandenburg Gate was closed on August 14, and all crossing points were closed on August 26.

From 1961 through 1991 1989, teachers could use the Berlin wall as a simple and clear symbol for the differences between the communist Eastern Bloc, the Soviet Union and her satellite states, and the free West, which included most of the land mass of Germany, England, France, Italy, the United States and other free-market nations — the North Atlantic Treaty Organization (NATO) countries. I suspect most high school kids today know very little about the Wall, why it was there, and what its destruction meant, politically.

Berlinski zid

Popraviljanje berlinskega zidu

V Berlinu me je pričakala Martina Konda, radijski glas Berlina v slovenskem jeziku

Charlie point, meja med vzhodom in zahodom

Nočni pogled na Branderburška vrata in

takole je to podnevi

brez štampiljk ni bilo prehoda, danes je to le še turistična atrakcija

Srečal sem se tudi televizijsko izkučenim Alojzem Ozmec-om, ki s svojo kamero pridno beleži dogodke o Slovencih v Berlinu

Alojz s svojo sodelavko Danijelo Žula, redno pripravljata televizijske oddaje, ki so odlično sprejete tudi na slovenski televiziji

stavba v kateri je slovenska ambasada

v njej je bila tudi razstava o renoviranju berlinskih znamenitosti. Neverjetno delo je bilo opravljeno, ko se človek sprehodi po mestu in se zaveda, da je bilo mesto porušeno, deljeno in dolga leta zaprto za zidovi vzhoda in zahoda.


Vladna palača, Bundestag, na eni od gornjih slik v ruševinah.

sodobno prevozno sredstvo v Berlinu je kolo in "rikše"

Težko je razumeti to delitev na dobre in slabe

Alojz se še dobro spominja kako je bilo v času "zidu"

v prodajalnah spominkov se še vedno tržijo ostanki zidu

slovenska skupnost v Berlinu je majha toda člani se kljub majhnosti redno zbirajo, malo pokvartajo, malo popijejo, predvsem pa se imajo lepo

Obiskal sem tudi slovenski hostel v Berlinu, tam sem tudi prenočeval, kjer je tudi cerkev,

ki jo že nekaj let uspešno vodi župnik Izidor Pečovnik - Dori

krasna cerkev, ki jo krasi tudi Slomškova podoba s slovenskim tekstom kar je posebnost.