Zakaj se državljanstvo, pridobljeno po 13. členu, ne prenaša na potomce, ki morajo tako kot njihovi starši vložiti vlogo po istem členu?
(Florjan Auser, Avstralija)
14. člen Zakona o državljanstvu RS določa, da v primeru, da eden od staršev pridobi državljanstvo Republike Slovenije z naturalizacijo na podlagi 13. člena omenjenega zakona iz nacionalnih razlogov, ga pridobi tudi njegov otrok, ki še ni star 18 let, če ta roditelj za to zaprosi. Če je otrok star več kot 14 let, se zahteva za pridobitev državljanstva tudi njegova privolitev. V primeru, da gre za polnoletno osebo, pa je potrebno vložiti posebno vlogo.
Prenos državljanstva na potomce je po veljavni zakonodaji možen samo v primeru, da je ob rojstvu otroka vsaj eden od staršev državljan RS.
Interes, da se na Filozofski fakulteti v Banja Luki prične s poučevanjem slovenščine v okviru lektorata
(Marija Grbić, BiH)
Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu bo stopil v stik s Filozofsko fakulteto v Ljubljani - Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik in preučil možnosti za organizacijo poučevanja slovenščine na Filozofski fakulteti v Banja Luki.
Ali vlada načrtuje pomoč slovenskim otrokom, ki obiskujejo angleško-kitajske izobraževalne programe in izgubljajo stik s slovenskim jezikom?
(Urška Kupec, Kitajska)
Ministrstvo za šolstvo in šport ima organizirano mrežo učiteljev slovenskega jezika le na področju Evrope. Poučevanje slovenskega jezika v prekomorskih državah je tako v veliki meri odvisno od posameznikov oziroma organizacije znotraj slovenskih skupnosti. Urad vsako leto v ta namen organizira strokovno izpopolnjevanje v obliki seminarja za učitelje slovenskega jezika in kulture iz prekomorskih držav.
V zadnjih letih je v sodelovanju Centra za slovenščino, Fakultete za elektrotehniko UL, Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo RS in Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu nastal brezplačno dostopen internetni tečaj Slovenščina na daljavo. V letu 2007 potekata nadgradnja in širjenje tečaja, dostop pa je mogoč na spletni strani
.Možnost pridobitve pokojnin ali drugih oblik socialne pomoči za starejše Slovence v Argentini
(Tone Mizerit, Argentina)
(Ne)možnost pridobitve slovenske pokojnine za Slovence, ki so delali v Sloveniji
(Milan Ribič, ZDA)
Pravico do pokojnine lahko pridobi zavarovanec, ki izpolnjuje pogoje po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. list RS, št. 106/99, 72/00, 124/00, 109/01, 108/02, 135/03 in 72/05).
Za pridobitev pravice do pokojnine zakon poleg drugih pogojev predpisuje tudi dopolnitev določene starosti in pokojninske dobe. Pravico do starostne pokojnine tako na primer v skladu z določbami ZPIZ-1 pridobi zavarovanec moškega spola, ki je dopolnil 58 let starosti in 40 let pokojninske dobe ali 63 let starosti in 20 let pokojninske dobe ali pa 65 let starosti in 15 let zavarovalne dobe. Če zavarovanec v Sloveniji ni dopolnil predpisane pokojninske dobe, se za izpolnitev pogojev za pokojnino lahko upošteva tudi zavarovalna doba, ki jo je dopolnil v državah članicah EGP in Švici ali v državah, s katerimi ima Slovenija sklenjen sporazum o socialni varnosti (Hrvaška, Makedonija, Kanada in Quebec, Avstralija).
Bilateralni sporazumi o socialnem zavarovanju oziroma o socialni varnosti ki jih je s posameznimi državami sklenila Republika Slovenija in Uredba 1408/71 (velja za države EGP in Švico) omogočajo osebam, ki so bile zaposlene oziroma zavarovane v več državah pogodbenicah oziroma članicah Evropske unije, da s seštevanjem zavarovalnih dob dopolnjenih po zakonodaji posamezne države pogodbenice oziroma članice, izpolnijo predpisane pogoje zavarovalne dobe za pridobitev pravice do pokojnine in ustrezno odmero sorazmernega dela pokojnine, v posamezni državi pogodbenici oziroma državi članici.
Republika Slovenija z ZDA nima sklenjenega Sporazuma o socialnem zavarovanju oziroma o socialni varnosti, kar za področje pokojninskega in invalidskega zavarovanja pomeni, da se ob upokojevanju, za ugotavljanje pogojev za priznanje pravice do slovenske pokojnine, zavarovalna doba, dopolnjena v ZDA, ne more upoštevati.
198. člen ZPIZ-1 omogoča državljanom Slovenije, da se jim ob pogoju plačila prispevkov za obvezno zavarovanje, upošteva v zavarovalno dobo čas, v katerem so bili po prenehanju zavarovanja pri zavodu zaposleni v državi, s katero ni sklenjen sporazum o socialnem zavarovanju. Slovenski državljani, ki so bili v preteklosti zavarovani pri zavodu in so se kasneje zaposlili v ZDA, lahko obdobje zaposlitve v ZDA dokupijo in tako za to obdobje pridobijo zavarovalno dobo tudi po slovenskih predpisih.
14. člen ZPIZ-1 omogoča slovenskim državljanom, ki so bili neposredno pred odhodom v tujino zavarovani v Sloveniji ali so imeli stalno prebivališče v Sloveniji, in so se zaposlili v državi, s katero Slovenija nima sklenjenega sporazuma o socialni varnosti, zavarovanje pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Slovenski državljani, ki so bili pred odhodom v ZDA zaposleni v Sloveniji ali so imeli v Sloveniji stalno bivališče, se lahko med zaposlitvijo v ZDA na podlagi prijave pri ZPIZ-u vključijo v slovensko pokojninsko zavarovanje in tudi na ta način ob pogoju plačila prispevkov pridobijo slovensko zavarovalno dobo za čas zaposlitve v ZDA.
Enako kot za ZDA zaenkrat velja tudi za zavarovance, ki živijo v Argentini oziroma so tam dopolnili zavarovalno dobo. Slovenija in Argentina sta aprila 2007 že sklenili sporazum o socialni varnosti, ki pa bo pričel veljati, ko ga bosta ratificirali obe državi. Na podlagi navedenega sporazuma se bo v primeru, da zavarovanec ne bo upravičen do pokojnine zgolj na podlagi zavarovalne dobe, dopolnjene v eni od držav pogodbenic, za izpolnitev pogojev upoštevala tudi zavarovalna doba, dopolnjena v drugi državi pogodbenici. Če pogoji za pokojnino tudi v tem primeru ne bodo izpolnjeni, se bo zavarovancu, ki je državljan ene od držav pogodbenic, za izpolnitev pogojev lahko upoštevala tudi zavarovalna doba, dopolnjena v tretjih državah, s katerimi imata državi sklenjene sporazume o socialni varnosti. Po začetku veljavnosti sporazuma bodo v Argentini živeči zavarovanci zahtevek za slovensko pokojnino vložili pri argentinskem nosilcu pokojninskega zavarovanja, ki bo zahtevek skupaj z vso potrebno dokumentacijo posredoval v Slovenijo.
Starostna pokojnina, invalidska pokojnina ter vdovska in družinska pokojnina se slovenskim državljanom izplačujejo v tujino. Druge pravice po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, kot so varstveni dodatek, državna pokojnina in nadomestila v zvezi z invalidnostjo pa se izplačujejo le upravičencem, ki imajo stalno bivališče v Sloveniji. Dodatek za pomoč in postrežbo ter invalidnina se izplačujeta le upravičencem, ki prebivajo na območju Evropskega gospodarskega prostora in Švice.
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije odloča le o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zato se je potrebno za informacije o drugih oblikah socialne pomoči obrniti še na Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.
Informacije o pogojih za posamezne vrste pokojnin ter o zakonodaji EU in sklenjenih sporazumih so dostopne na spletni strani zavoda:
Težave pri nostrifikaciji srednješolskih diplom, kajti za slovenske državljane so včasih pri vpisu na univerzo zahtevali slovensko maturo
(Dr. Andrej Fink, Argentina)
Na slovenskih univerzah se na dodiplomski študij lahko vpiše, kdor je uspešno opravil maturo. Na študij po programu za pridobitev univerzitetne izobrazbe na posameznem strokovnem področju se lahko vpiše tudi, kdor je opravil poklicno maturo po ustreznem programu za pridobitev srednje strokovne izobrazbe z istega strokovnega področja ter izpit iz enega od predmetov mature. V tem primeru se pogoji za sprejem na univerzitetni program s poklicno maturo določajo v študijskem programu. Na visokošolski strokovni študij pa se lahko vpiše, kdor je uspešno opravil maturo, poklicno maturo ali zaključni izpit.
Seveda morajo imetniki tuje listine opraviti postopek priznavanja tujih srednješolskih spričeval. Postopek priznavanja tujih srednješolskih spričeval za namen nadaljevanja izobraževanja izvajajo univerze v skladu z Zakonom o priznavanju in vrednotenju izobraževanja (Ur. l. RS, št. 73/04), Zakonom o visokem šolstvu (Ur. l. RS, št. 100/2004), Zakonom o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/2006), s Pravilnikom o obrazcih, dokumentaciji, stroških in načinu vodenja evidenc v postopkih priznavanja in vrednotenja izobraževanja (Ur. l. RS, št. 6/05), statuti univerz in mednarodnimi sporazumi.
V postopku priznavanja tujega srednješolskega spričevala se s pozitivno odločbo imetniku tujega spričevala prizna pravica do nadaljevanja izobraževanja v univerzitetnih oziroma visokošolskih-strokovnih študijskih programih v RS. Hkrati pa se določi kako se tuja šolska listina obravnava v nadaljnjem prijavno – sprejemnem postopku za vpis v prvi začetni letnik. Obravnava se lahko kot matura, zaključni izpit pred 1. 6. 1995, poklicna matura, zaključni izpit po 1. 6. 1995 v skladu z veljavnimi pravnimi predpisi v Republiki Sloveniji.
Na koncu je potrebno dodati, da je z 19.07.2007 stopil v veljavo nov Zakon o štipendiranju (Ur. list RS 59/2007) na podlagi katerega se bodo v prihodnje podeljevale posebne štipendije za študij v Sloveniji za Slovence v zamejstvu in Slovence po svetu, kakor so opredeljeni v Zakonu o odnosih RS s Slovenci zunaj njenih meja.
Dodatno pojasnilo glede zagotavljanja najboljših možnosti za sodelovanje na volitvah.
Na podlagi dopolnitve Zakona o evidenci volilne pravice pristojni organ za vodenje evidence volilne pravice po uradni dolžnosti v celoti vzpostavlja evidenco volilne pravice državljanov RS, ki nimajo stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji na podlagi že obstoječih podatkov iz uradnih evidenc (register stalnega prebivalstva, matični register, evidenca izdanih potnih listin, itd.) in podatkov iz evidenc pristojnih diplomatsko konzularnih predstavništvih RS v tujini. Do spremembe zakona so se v omenjeno evidenco volilne pravice vpisovali državljani RS, ki niso imeli stalnega prebivališča v RS, samo na podlagi zahteve.
Na podlagi dopolnitve Zakona o volitvah v državni zbor se bo vsem volivcem, ki so vpisani v posebni volilni imenik državljanov RS, ki nimajo stalnega prebivališča v RS, pravočasno poslala glasovnica s priloženo volilno karto in sami se bodo lahko odločili, ali bodo glasovali po pošti ali na diplomatsko-konzularnem predstavništvu RS. Ukinja se potrjevanje volilne karte; nova ureditev predvideva, da se pri glasovanju po pošti glasovnica upošteva, če je kuverti z glasovnico priložena lastnoročno podpisana volilna karta. Ne zahteva se nikakršno dodatno potrjevanje volilne karte s strani diplomatsko-konzularnega predstavništva v tujini oziroma organa države, v kateri živi volivec, kot je bilo to urejeno doslej.
Za glasovanje po pošti v tujini je uvedena uradna prazna glasovnica, na kateri še niso vpisana imena kandidatov in list kandidatov. Volivec izrazi svojo voljo na način, da lastnoročno ali na drug način (mehansko ipd.) vpiše ime in priimek kandidata, za katerega glasuje, ali ime liste kandidatov, za katero glasuje. Glede na roke za vložitev kandidature ter dokončnosti seznamov kandidatov je bilo doslej moč poslati glasovnico volivcu v tujino najprej šele 20 dni pred dnem glasovanja, kar je povzročilo, da so volivci po pošti prejemali volilno gradivo v času, ko ni bilo več mogoče pravočasno zagotoviti dospetje glasovnice do volilnih organov. Navedena rešitev omogoča, da se volivcu, ki je zahteval glasovanje po pošti v tujino, takoj po ugotovitvi njegove volilne pravice ter izdaji volilne karte, pošlje volilno gradivo.
Podaljšuje se tudi rok, do katerega se še upoštevajo glasovnice, oddane po pošti iz tujine. Te se upoštevajo pri izidu glasovanja, če so prispele po pošti do 12. ure osmega dne po dnevu glasovanja.
Določbe Zakona o volitvah v Državni zbor se smiselno uporabljajo tudi za volitve predsednika republike.
Pripravila: Suzana Martinez
|
