|
| Novice v arhivu |
| NOVICE |
PREDSEDNIŠKI KANDIDAT LOJZE PETERLE:
Za Slovenijo so pomembni in v njej dobrodošli vsi Slovenci!
|
 Lojze Peterle je z aktivnim sodelovanjem v procesu osamosvajanja in kasneje v vlogi predsednika prve slovenske demokratično izvoljene vlade postavljal temelje samostojni Sloveniji in njenemu mednarodnemu priznavanju.
Kasneje smo ga srečevali v vlogah zunanjega ministra, štirikratnega poslanca Državnega zbora, predsednika odbora DZ za evropske zadeve, predstavnika v Konvenciji o prihodnosti Evropske unije. Bil je ena ključnih osebnosti v ustanavljanju Nove Slovenije. Trenutno je evroposlanec, podpredsednik Evropske ljudske stranke (EPP), koordinator EPP-ED za medverski dialog s pravoslavno cerkvijo in še bi lahko naštevali. Prav tako je ustanovitelj in predsednik delovne skupine v Evropskem parlamentu za boj proti raku MAC (Members against cancer). Meni namreč, da zaradi razširjenosti te bolezni v populaciji o njej ne moremo več govoriti kot o osebnem problemu, ampak postaja vse bolj družbeno in politično vprašanje. Za svoje delo je že prejel prestižni nagradi luksemburške Fundacije Merite Europeen in bruseljskega European Voica.
In seveda je kandidat za predsednika države.
V vlogi predsednika bi se še posebej rad posvetil vprašanjem, ki Slovence delijo: Moja glavna izhodišča pri tem so resnicoljubnost, pravičnost in volja po skupni prihodnosti. Potrudil bi se poiskati poti, ki bi omogočale napredek. Nima smisla, da se nekatere zgodbe iz leta v leto ponavljajo z istimi rezultati.
Nikakor pa ne pozablja niti na tiste Slovence, ki živijo zunaj državnih meja.
Bili ste eden glavnih akterjev slovenske osamosvojitve. Kako ste danes zadovoljni z državo, ki je iz tega »projekta« nastala?
Zelo sem vesel, da pripadam tistemu rodu Slovencev, ki je doživel ta nasmeh zgodovine in ga izkoristil za dosego našega najvišjega narodno političnega cilja postavitve lastne slovenske države. To je bila podlaga za naš vstop v Evropsko unijo, NATO, OZN itd. S tem smo spremenili naše okvire, ki so bili prej vezani izrazito na obrambno slovenstvo, borili smo se dobesedno za preživetje. Danes smo priznani in dobrodošli v Evropski uniji. Naša država je del političnega zemljevida sveta. Vesel sem, da je slovenstvo po svetu takrat tako močno podprlo demokratizacijo in osamosvojitev in marsikje bistveno prispevalo k temu, da je bila država kmalu priznana.
 Ko ste ustanavljali Slovenijo, je pri tem, kot ste omenili, sodelovalo kar nekaj Slovencev po svetu. Ali imate kakšne izkušnje oziroma primere, ki bi jih delili z nami?
To bi dolgo razlagal, ker so se Slovenci resnično zbudili povsod, kjer so bili; v Evropi, v obeh Amerikah, v Avstraliji. To ni bila samo podpora s pismi, demonstracijami in zahtevami. Slovenci so bili marsikje visoki vladni uradniki, imeli so pomembne pozicije, tudi v civilni družbi so izvajali zelo močan pritisk, da je prišlo do priznanja. Informirali so svoje sodržavljane o tem, za kaj gre in so bistveno prispevali k temu, da je bila podoba Slovenije in njeni politični cilji jasni. To je bilo za nas takrat zelo pomembno. Bil je prispevek k našemu lastnemu statusu, kajti marsikdo od Slovencev se v času Jugoslavije ni želel deklarirati kot Jugoslovan. Mi smo vedno bili Slovenci in sedaj so se ljudje zopet počutili Slovence. Za nas je bilo to novo stanje.
Lojze Peterle na obisku v Slovenskem društvu Sydney
Kako pa ocenjujete odnos Slovencev do rojakov, ki živijo izven državnih meja danes?
Včasih smo imeli drugačen političen okvir in tudi po mojem nepotrebne delitve. Danes so vsi Slovenci po svetu dobrodošli v Sloveniji, lahko pomagajo pri ustvarjanju naše skupne prihodnosti. Vidim generacije, ki niso več govorile slovensko, pa danes zopet vzpostavljajo povezavo s Slovenijo. Danes je zanimivo biti Slovenec oziroma pokazati na slovenske korenine, to je navdušujoče. Mislim, da prihaja do nove kakovosti Slovenstva v globalnem smislu. Slovencem ni treba več s trebuhom za kruhom. Ni nuje, kdor želi lahko gre, ampak doma imamo pravzaprav že pomanjkanje delovne sile, dobi se službo. Slovenci, ki so bili po svetu, celo prihajajo domov in se tu zaposlujejo, kar vidim kot zelo pomemben razvoj. Mislim, da bi slovenske skupnosti po svetu, zlasti tiste, ki želijo več prispevat k povezovanju in k sodelovanju med državami, v katerih živijo in Slovenijo, lahko še bolj vključili po gospodarski, univerzitetni, kulturni, športni in drugih linijah.
Kako ocenjujete ideološke delitve, ki so vseeno po petdesetih letih še vedno prisotne. Ali bi se kot predsednik države zavzemali za spravo, se vam zdi, da je ta mogoča?
Razdeljenost nam ni v korist in kjerkoli je mogoče kaj naredit v smislu resnične sprave, bi želel tak proces podpreti. Vedno pravim, različnost je dobrodošla in normalna, razdeljenost ne. Razdeljenosti je čedalje manj in državljanska vojna je bila že davno končana, vendar pa izkušnje, ki so jih ljudje takrat doživeli še vedno delujejo. Pomembno je, da nas preteklost ne deli. Zame je glavna slovenska vojna, vojna za Slovenijo, kjer smo bili enotni, V drugi svetovni vojni smo bili razdeljeni, v vojni za Slovenijo pa smo bili enotni in takrat sta tudi slovenska vojska in policija delali samo za dobro domovine in ne kakšne politične opcije v ožjem pomenu besede. Mislim, da bi iz tega navdiha morali skupaj iskati, kar je za nas bistveno.
Gotovo ste se v tujini med vašimi srečanji s Slovenci srečali z mnogimi skupnostmi Slovencev, ki živijo po svetu. Ali imajo kakšne skupne lastnosti, po katerih se jih da prepoznati?
Skupna lastnost Slovencev po svetu, kakor sem jih jaz doživel, je zvestoba slovenstvu. Je lep odnos do Slovenije kot domovine, pa četudi ljudje niso bili več rojeni v Sloveniji. Je odnos, ki ima širok razpon, ponekod bolj čustven, ponekod bolj racionalen. Ampak tudi bolj oddaljene generacije ohranjajo odnos s Slovenijo, četudi ne govorijo več slovenskega jezika. To se mi zdi pomembno in tako kot drugi skrbijo za svoje na primer Francozi, Italijani, Hrvati in Madžari, tako bi morala tudi Slovenija skrbeti. V prvi vladi smo imeli tudi posebnega ministra za Slovence po svetu, sedaj imamo državnega sekretarja.
Kot Evropski poslanec pa že od leta 2004 sami veliko časa preživite v tujini. Kakšen je vaš odnos do domovine in kaj v tujini pogrešate?
Ker sem že pet let večinoma od doma, sem skoraj postal zdomec, čeprav sem v tujini zato, ker mi je Slovenija zaupala mandat Evropskega poslanca. Nikoli prej nisem živel tako kot sedaj, da sem večino dni v tednu zunaj potem pa tri dni doma. Tako da s Slovenijo nisem izgubil stika, jo pa zunaj vidim drugače, z druge perspektive. Vidim jo lepše in manj me vznemirjajo mali boji, ki jih je v Sloveniji precej in se mi zdi, da je marsikaj nepotrebno in nekoristno, ampak taka je naša slika, naša demokracija. Slovenija v mojih očeh s tem, ko sem od nje malo bolj oddaljen, samo pridobiva.
Če se dotaknemo še zamejskih Slovencev & Ti se srečujejo z mnogimi težavami. Bi se v vlogi predsednika zavzemali za rešitev manjšinskih vprašanj. Katera se vam zdijo najbolj pomembna?
Predsednik Slovenije, ki je navzven tudi najvišji predstavnik interesov slovenske države, je že po Ustavi zavezan k delu za slovenske manjšine. Zavedati se moramo, še posebno predsednik, da imamo več sto tisoč Slovencev za mejami in v zdomstvu, zato menim, da mora biti to eno bistvenih delovnih področij v njegovem delu. Jaz bi se želel na tem mestu, če mi bo zaupano, izrazito posvetiti vprašanjem, ki jih imamo v vseh državah, na katere mejimo. Marsikaj se je uredilo v zadnjih letih, marsikaj ostaja neurejeno, še se čutijo nekatere stare ločnice. Slovenci smo bili večkrat videni s strani Italije ali Avstrije kot predstraža drugih interesov, sedaj pa se še vedno trudimo, da nas vidijo kot samostojen narod z lastno podobo in prepričljivo evropsko kulturo. Treba je delati na tem, da se sence preteklosti pospravijo, da pride do čimbolj izenačenega statusa naših manjšin v sosednjih državah. Na manjšine je treba biti zelo pozoren, jaz želim, da bi bile manjšine subjekti odločanja, da niso samo nekakšni pasivni opazovalci. Želim, da prispevajo k utrjevanju odnosov med Slovenijo in sosednjimi državami in da živijo v skladu s svojo identiteto po najboljših evropskih standardih.
Pa še za konec, kako bi ocenili, kaj bi vaša izvolitev pozitivnega prinesla Slovencem v zamejstvu in po svetu?
Sam sem prepričan, da bi bili Slovenci v mojem predsedovanju deležni take pozornosti, kot jim gre. Jasno bi se zavzel za njihove pravice v odnosih s predstavniki sosednjih držav na najvišji ravni. Z njimi bi se posvetoval o bistvenih vprašanjih njihovega statusa v državah, kjer živijo. Dal bi jim vedeti, da so za Slovenijo pomembni in v Sloveniji dobrodošli. Da je sodelovanje z njimi zelo pomembno posebno sedaj, ko se bo Shengenska meja premaknila vzhodno od nas in ponuja nove možnosti sodelovanja in povezovanja. Rad bi videl, da bi manjšina doživela predsednika Slovenije kot človeka, ki spoštuje njihovo dostojanstvo in ki se bori za njihove pravice.
|
| Peterletov intervju za Slovence po svetu, zvočni zapis (mp3) |
Podakti o volitvah |
PREDSEDNIŠKE VOLITVE BODO 21. OKTOBRA 2007
Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije je razpisal redne volitve predsednika republike. Kot dan glasovanja je določena nedelja 21. oktobra 2007. Z dnem 20. avgust 2007 se pričnejo volilna opravila za izvedbo volitev.
Nova Slovenija v predsedniški tekmi trdno podpira Lojzeta Peterleta, ki je - kot pogosto poudarja predsednik Nove Slovenije dr. Andrej Bajuk - "pravi človek za nas čas". Več o predsedniškem kandidatu lahko preberete na spletni strani www.peterle.eu. Mi pa smo se z njim pogovarjali o njegovem odnosu do Slovencev po svetu in v zamejstvu. Nastal je intervju, ki ga lahko preberete v nadaljevanju.
Kako glasovati 21. oktobra?
Državna volilna komsija je na svoji spletni strani www.dvk.gov.si objavila navodila in obrazce za glasovanje za izseljence in volivce s stalnim prebivališčem v RS, ki bodo na dan glasovanja v tujini.
1. Izseljenci, torej državljani RS, ki v Sloveniji nimate stalnega prebivališča, in ki boste na dan glasovanja 21. oktobra 2007 v tujini, ker tam stalno prebivate, lahko glasujejte na naslednje načine:
· glasovanje na volišču na sedežu diplomatsko-konzularnega predstavništva RS, ki bo odprto 21. oktobra 2007 med 9. in 17. uro po lokalnem času.
Če ste državljan RS, ki nima stalnega prebivališča na območju Slovenije, boste avtomatično vpisani v volilni imenik, ki bo sestavljen za vaše območje jurisdikcije diplomatsko-konzularnega predstavništva. Vse, kar morate storiti je, da na dan glasovanja na vaš sedež diplomatskega predstavništva prinesete s seboj dokument, na podlagi katerega bo mogoče ugotoviti vašo istovetnost.
Volišča bodo odprta na naslednjih diplomatsko-konzularnih predstavništvih:
Buenos Aires, Canberra, Dunaj, Celovec, Bruselj, Sarajevo, Praga, Podgorica, Köbenhavn, Pariz, Atene, Zagreb, Rim, Vatikan, Trst, Tokio, Ottawa, Toronto, Budimpešta, Skopje, Varšava, Moskva, Bratislava, Madrid, Stockholm, Bern, London, Washington, New York, Cleveland, Berlin, München, Beograd, Haag.
· na volišču na območju Republike Slovenije, vendar morate svoj namen sporočiti okrajni volilni komisiji, na območju katere boste glasovali, najpozneje do 18.oktobra 2007.
2. Volivci, ki bodo na dan glasovanja začasno v tujini (t.j. državljani RS ki imate prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji) se boste na obrazcu, objavljenem na spletni strani www.dvk.gov.si lahko odločali med dvema možnostma glasovanja:
· po pošti ali na diplomatsko-konzularnih predstavništvih v: Buenos Aires, Canberra, Dunaj, Celovec, Bruselj, Sarajevo, Praga, Podgorica, Köbenhavn, Pariz, Atene, Zagreb, Rim, Vatikan, Trst, Tokio, Ottawa, Toronto, Budimpešta, Skopje, Varšava, Moskva, Bratislava, Madrid, Stockholm, Bern, London, Washington, New York, Cleveland, Berlin, München, Beograd, Haag.
Veronica Godec
Office of Mr Alojz Peterle, MEP
European Parliament
ASP 5F370 Rue Wiertz, 60
B-1047, Belgium
Tel.: +32 2 28 47638
Fax: +32 2 28 49638
apeterle-assistant3@europarl.eu.int
|
| |
|
|
