Zgodovinski arhiv za Avstralske Slovence na kratko HASA NSW, je prevzel organizacijo prvega skupnega srečanja vseh tistih rojakov, ki so prispeli v Avstralijo leta 1957 ali pa še prej Zbrali so se rojaki iz vseh koncev NSW, nekateri pa tudi iz Queenslanda in Victorije. Mnogi od njih se niso videli že dolgo let, nekateri so pa še v stalnih stikih. .
Prvotna ideja o srečanju bi naj zajela dekleta, ki so prišla v Avstralijo z letalom iz taborišča Aversa v Italiji, ker pa je obletnica 50 let tako lepa okrogla stevilka, ni bilo čudno, da je do enakih idej prišlo tudi drugje, med ljudmi,ki so potovali v Avstralijo z ladjo Toscana decembra 1957 in drugimi. Iz vseh teh pogovorov se je rodila ideja, naj bi HASA NSW prevzela organizacijo srečanja vseh, ki so prispeli v letu 1957 ali prej. Objavili smo to idejo na radiu , v časopisih, na Stičišču avstralskih Slovencev, v pismih Kluba Panthers Triglav članom in kar naenkrat smo bili preplavljeni z odgovori. Sodelavke HASA NSW so sprejemale telefonske klice ljudi, ki bi želeli priti na to srečanje, zraven pa še povedati, kdaj in kako so odšli iz domovine, v katerih taboriščih so preživeli dneve, tedne in nekateri leta čakanja, da bodo odšli na dolgo pot v novo domovino, kam jih je zanesla pot v Avstraliji, njihove upe, težave inrazočaranja, pa tudi uspehe in srečne trenutke. Število prijavljenih je naraščalo, delo in priprave so se kopičile. Našli smo pokrovitelje, prijazne ljudi, ki so bili tudi sami del proslave petdesetletnice in so bili pripravljenji prispevati zastonj ali za majhno cemo del hrane za pogostitev, klubi in organizacije so obljubili finančno podporo, nabaviti je bilo treba projektor in platno, na katerem bi lahko zbranim prikazali posamezne zgodbe priseljencev, ki jih je zbiral Florjan Auser is Slovenske Medijske hiše. Pripravljali smo »Zlato knjigo» v katero naj bi se podpisali vsi slavljenci in zraven pripisali, kdaj so prišli in s katero ladjo ali letalom. Ves čas pa so še prihajali novi klici in število prijavljencev je naraščalo že preko 300 ljudi. Bali smo se , da v dvorani Verskega središča ne bo dovolj prostora, dovolj miz, dovolj krožnikov, dovolj kozarcev, dnevi pa so hiteli in se bližali datumu, ki je bil napovedan.
V SOBOTO, 15. DECEMBRA 2007 ob 3. uri popoldne se je dvorana Verskega središča Sv. Raphaela, 311 Merrylands Road, Merrylands napolnila do zadnjega kotička. Prišli so ljudje, ki jih nismo videli že več desetletij, za katere sploh nismo vedeli, da so še živi, nekateri so pripeljali družine, otroke in vnuke in v množici so iskali in s težavo našli stare prijatelje.
Poleg njih so prišli vsi vidni javni delavci slovenske skupnosti, predsedniki organizacij in klubov iz celega NSW, zaslužni sodelavci organizacije HASA NSW, ki so že v preteklih letih s pridnim delom pomagali postaviti to organizacijo na trdne noge s finančno podporo ali s pridnim delom, Še posebno smo bili veseli udeležbe ljudi, kot je Zvezna ministrica za nastanjevanje in za položaj žensk, Hon Tanya Pliberšek MP za mesto Sydney, katere starši so tudi bili med slavljenci in je pripeljala s seboj tudi soproga in otroke, častni generalni konzul Republike Slovenije Alfred Brežnik, ki je bil patron in soustanovitelj naše organizacije HASA NSW, zastopnica Ambasade Republike Slovenije Božena Forstnarič z možem in pater Darko in pater Valerijan iz Verskega Središča Merrylands in še veliko število pomembnih javnih delavcev v naši skupnosti. Veliko ljudi je prišlo in čeprav je bilo malo tesno, je bilo za vse prostora in zadovoljni so bili, mi pa tudi.Poleg prijetnega srečanja s starimi prijatelji smo velik del slovenske skupnosti seznanili z delom in poslanstvom, ki si ga je zastavila naša arhivska organizacija HASA NSW.
Na novem ekranu smo prikazali informativni video o delu in postopkih urejanja arhivov, nato pa še video z življenjskimi zgodbami večjega števila priseljencev, kar bo predstavljalo tudi dragocen dodatek našim arhivom.
Dobili smo tristo in nekaj majhnih in velikih zgodb o naših ljudeh, nekateri so prinesli s seboj kuverte z dokumenti slikami in drugimi papirji, namenjeni arhivom, ostali pa so obljubili, da nam bodo povedali več o sebi in svojem življenju, ko bomo našli čas za pogovor z vsemi in nam preiskali domače predale za dokumente, vozne karte, pisma, slike, in drugo, kar bi lahko shranili v arhivskih prostorih HASA. Podpisali so se tudi v Zlato knjigo in še je ostalo veliko prostora za naslednja leta, ko bomo pripravili srečanje ljudi, ki so prispeli v Avstralijo leta 1958.
Zahvaljujemo se vsem prostovoljnim delavcem, ki so pomagali in pripomogli k uspehu prireditve. Enako tudi hvala vsem pokroviteljem za njihovo podporo.
|
