Slovenian Catholic Mission Sts. Cyril & Methodius Melbourne – Kew

Oznanila 1. marec 2026

KEW ob 10. uri: za + p. BAZILIJA, + sestre ter žive in + članice DSE (Društvo sv. Eme); SPOMINI: za mir v svetu, še posebno v Ukrajini in Palestini (Nicholas J. Sorenson); za vse + brate in sestre iz družine BROŽIČ (brat Srečko in Majda Brožič z družino); za + LOJZETA in FRANCKO BUTINAR (Majda Skubla z družino); za + brata BENJAMINA MRAKA, 3. obl. (sestra Marija Žugič z družino); za + iz družin BURLOVIČ in JELENIČ (Nino Ivan in Bruna Burlovič z družino); za + očeta KARLA, 12. obl. in + mamo JULIANO, 20. obl. RAZBORŠEK (sin Alex in hčerka Julie z družino); za + starše MATEVŽA in IVANO JEREB, + brata JOŽETA in FRANCA ter + sestro GABRIJELO BERTONCELJ (sin in brat Matevž in Silva Jereb z družino); za + starše ANTONA in FRANCKO ŠTUMBERGER, + brate TONETA, MIRANA in EMILA ter + teto PAVLINO KOPAČ (Matevž ter hčerka in sestra Silva Jereb z družino); za + sina ERIKA HOJAKA ob rojstnem dnevu (mama Jelka z družino); za + JOSIPA KORUNEKA (Vlado in Milka Kutin z družino); v priprošnjo Mariji Pomagaj (Nicholas J. Sorenson); za + moža CONA SYCAMORJA, 13. obl. (žena Teresa z družino, maša bo darovana v petek, 6. 3.).



DUHOVNA MISEL – Gora Tabor, gora Jezusovega spremenjenja, gora Božjega sijaja in neizrekljivega miru! Trije apostoli se na njej počutijo, kakor da so po hudem viharju nepričakovano pripluli v varno pristanišče. Dobro je, da smo tukaj! Tu si zgradimo bivališča! Pa se oglasi Jezus in jim reče: Vstanite! Čeprav neradi, se brez besed odpravijo z gore v dolino, kjer jih spet čakajo napori, dvomi in nasprotovanja.





ALOJZ (Lojze) SRPČIČ je umrl v ponedeljek, 16. februarja 2026, v Sunshine Hospitalu v St Albansu. Rodil se je 10. avgusta 1939 v Brežicah. Od njega smo se poslovili v petek, 27. februarja 2026, v cerkvi sv. Ane v Sunburyju (101 Riddell Road). Ob 14. uri (2 pm) smo darovali mašo zadušnico, po njej (ob 3.30 pm) smo ga pokopali na pokopališču Sunbury Cemetery.
Sočutje ženi Emilii ter vsem sorodnikom in prijateljem.


PREPROSTA PRAZNOVANJA SO VENDARLE NAJLEPŠA!

Praznik je, ko ljudje proslavljajo medsebojno prijateljstvo. Praznik je, ko mož in žena proslavljata svojo ljubezen. Praznik je, ko proslavljajo veselo snidenje tisti, ki se imajo radi. Praznik je kot oaza na dolgi življenjski poti, ki pretrga enolično vsakdanjost. Tedaj si človek načrpa novih moči in življenjskega poguma. Prazniki so potrebni, toda ne znamo več praznovati in pozabili smo, v čem je njihov smisel. Prazniki umirajo zaradi nezmernosti, potratnosti in ob vsaki čez mero popiti steklenici. Praznik je mrtev, če gre le za uveljavljanje in porabo, ko torej razgalja našo nečimrnost. Praznik je mrtev, če sedijo drug ob drugem ljudje svečanih, hinavskih obrazov, ki se v resnici sploh ne prenašajo. Praznik je mrtev, če postane le priložnost za izmenjavo daril, luka za pretovarjanje družabnih obveznosti. Praznujemo lahko le z ljudmi, ki jih imamo radi. Ni nujno, da je praznovanje tudi drago. Praznik šele tedaj postane zares praznik, ko je vse pristno, prisrčno, preprosto in spontano. Praznik je vedno tam, kjer se zberejo ljudje, ki jih druži prijateljstvo in dobra volja; kadar se med seboj pogovarjajo in igrajo, jedo in pijejo, plešejo in pojejo. Vsak prispeva svoj delež, vsak se lahko pridruži. In vsak se veseli najmanjšega darila, ker čuti, da je izraz ljubezni. Živimo preprosteje – in ozdravljeni bomo potrošniške mrzlice!.


O VZVIŠENI IN VELIČASTNI BOG, razsvetli temine mojega srca. Daj mi pravo vero, trdno upanje in popolno ljubezen, razumnost in spoznanje, o Gospod, da se bom držal tvoje svete in resnične zapovedi. Amen.

sv. Frančišek Asiški