Arhivska organizacija HASA-NSW je imela redni občni zbor v soboto, 21.avgusta v prostorih  Verskega Središča Merylands.

Poleg članov  odbora  HASA-NSW so bili navzoči tudi zastopniki vseh slovenskih organizacij v NSW, ki so soustanovitelji HASA-NSW in organizacijo tudi poleg  Urada za Slovence po svetu Republike Slovenije in ZRC SAZU, Ljubljana, materialno podpirajo. Navzoči sta bila tudi  patron  arhivov, g. Alfred Brežnik, in direktor Slovenia Media House, Florjan Auser, ki nudi arhivarjem strokovno tehnično pomoč pri  arhiviranju zgodovinskega gradiva.

Odbor HASA-NSW za leto 2010-11 sestavljajo:

MARTHA  MAGAJNA ,  predsednica,
P.DARKO ŽNIDARŠIČ,  podpredsednik
MARIA GROSMAN,  tajnica
MIHELCA ŠUŠTERŠIČ, blagajničarka
CILKA PRINČIČ, pomočnica tajnice
ZORA JOHNSON, pomočnica blagajničarke 
TANIA SMRDEL, članica odbora
PERINA KEEN,  članica odbora


Odbor HASA NSW za leto 2010-11 in sodelavci.

Delovni program HASA-NSW  za naslednje leto obsega  nadaljevanje  osnovnega programa zbiranja zgodovinskega  gradiva  slovenskih organizacij v  NSW in  tudi posameznih članov  slovenske  skupnosti. Kot poseben projekt preteklega  leta smo začeli urejati  zgodovino slovenskih  igralskih  družin v NSW v preteklih  petdesetih letih in, v sodelovanju z Slovenia Media  House, smo uredili  zbrane podatke  za DVD prikaz te zgodovine.

V okviru kulturnih in znanstvenih  krogov  Republike Slovenije se pripravljajo načrti za modernizacijo arhivskega  dela  v obliki poenotega  shranjevanja  gradiva  v računalnikih. V ta namen  bo treba pripraviti  enotne računalniške  programe za vse  arhivske organizacije in  tudi HASA-NSW bo začela vpeljevati in uporabljati te računalniške programe, ko  bodo dokončno  sprejeti in potrjeni. To bo omogočilo  boljše strokovno sodelovanje med arhivskimi organizacijami doma in po svetu.   

V ta namen z veseljem  pozdravljamo v HASA-NSW  vključitev mlajših sodelavcev, kot so Tanja Smrdel, Perina Keen in drugi, katerih širše poznavanje  računalništva  bo pripomoglo k uspešnejši  digitalizaciji našega zgodovinskega gradiva.  

Naša arhivska organizacija se je v novem letu 2010 kar krepko prijela dela.
Konec preteklega leta smo v okviru Zlatega Srečanja priseljencev pripravili video o  delu Igralske družine Merrylands, ki je prav tako praznovala 50 let dela, ob 40 letnici Cerkve sv.Rafaela v Merrylands pa smo pripravili slikovno razstavo o zgodovini cerkve in Verskega Središča na sploh in trenutno si to razstavo še lahko ogledate v dvorani verskega središča.Letos pa poleg rednega dela zbiranja zgodovinskih podatkov o posameznih članih slovenske skupnosti in o slovenskih organizacijah tudi dopolnjujemo prvi video, tako da bo iz krajšega prikaza dela Igralske družina nastal kolikor mogoče kompleten zgodovinski dokument, s priloženim tiskanim tekstom.
Videti je, da se pohvalni odmev o našem delu širi po svetu, saj smo v preteklem mesecu imeli kar tri pomembne obiske, ki so si prišli ogledat naš arhiv, arhivske prostore in  kako opravljemo to delo.
 Najprej nas je obiskal pater Marijan Glamočak iz Hrvatskega katoliškega centra Sv.Nikole Tavelića v St Johns Parku in z njim sestra Iluminata Antolović z dvema sodelavkama iz Hrvatske Cerkvene skupnosti, gospo Gordano Anič in gospo Ivano Đerek. Slišali so za naš arhiv in so prišli pogledat, kako se taka stvar organizira, saj čutijo veliko željo in potrebo, da bi tudi hrvatska skupnost začela z zbiranjem in ohranjanjem njihovega zgodovinskega gradiva. Zelo so bili navdušeni nad obsegom in ureditvijo naših arhivov in so na naslednji seji njihovega pastoralnega sveta že začeli delati načrte, kako priti do prostorov, ureditve in primernih delavcev, ki bi bili pripravljeni vložiti čas in trud za strokovno izobrazbo, potrebno arhivskim delavcem.

Gospa Gordana Anič, gospa Ivana Đerek,. sestra Iluminata Antolović in pater Marijan Glamočak

Teden kasneje smo dobili obisk iz Slovenije. S patrom Cirilom nas je obiskala gospa prof.Jana Bezenšek,prodekanja za znanstveno raziskovalne zadeve  Filozofske fakultete Univerze v Mariboru z možem Herbertom Gorjupom. Profesor Bezenšek raziskuje zgodovino slovenskih cerkva in verskih središč v Avstraliji in v zvezi s tem je pokazala veliko zanimanje za naš arhiv posebno pa še za razstavo o zgodovini Verskega Središča Merrylands v dvorani Verskega Središča.
Tretja obiskovalka, katere obisk je sovpadal z obiskom prof.Bezeškove, je bila gospa Jožica Velišček, diplomirani jurist in v preteklosti dolgoletna generalna sekretarka Državnega Zbora Republike Slovenije . Gospa Velišček je tudi  nečakinja dolgoletne pridne sodelavke v Verskem Središču Merrylands, Milke Stanič in je prišla k teti na privatni obisk, hkrati pa je izkoristila priložnost za srečanje s patri v Verskem Sredšču in za ogled arhivov HASA NSW.

Martha Magajna ,Jozica Veliscek, Maria Grosman,  Milka Stanic,  Mihelca Sustersic in prof dr Jana Bezensek

In še  obvestilo:

Arhivska organizacija  HASA NSW  obvešča, da   so redne  uradne  ure v prostorih  arhiva   v  Verskem Središču  Merrylands vsak torek od  1.h popoldne  do 3. h popoldne, za vse, ki  bi želeli   zaupati  svoje  zgodovinsko gradivo  arhivu. 
Če potrebujete  informacije ali pojasnila, se lahko obrnete  na  arhivarke:
Marijo  Grosman  tel. 02 49 548 619,
Mihelco Šušteršič   9416 8039, ali
Martho Magajna   9609 6057

Rojakom v Sydneyu in okolici ter drugim  sporočamo, da bo pisarna Zgodovinskega arhiva za slovenske Avstralce – HASA-NSW v Merrylandsu za vso uradno poslovanje zaprta v času praznikov in dopustov.

Pisarna bo ponovno odprta od torka 19. januarja 2010 dalje, ko bodo uradne ure spet vsak torek med 1. in 3. uro popoldne.

Odbor se iskreno zahvaljuje sodelavcem, finančnim podpornikom, klubom, organizacijam in posameznikom za vso podporo, ki ste jo v letu 2009 nudili arhivom HASA-NSW. Največji dosežek v tem letu je bilo vsekakor 3. zlato srečanje tistih, ki so prišli v Avstralijo 1959. leta ali preje, in raziskovanje dela igralskih skupin v zadnjih petdesetih letih. Hvala vsem, ki ste na kakršen koli način pomagali.

Odborniki HASA-NSW želimo rojakom širom Avstralije, članom različnih klubov in organizacij, posameznikom, prijateljem in znancem prijetne Božične praznike ter srečno, zdravo in uspešno Novo leto 2010.

V soboto, 10.oktobra popoldne je bilo v dvorani Verskega središča Merrylands tretje Zlato Srečanje Avstralskih Slovencev v N SW, ki ga je organizirala slovenska arhivska organizacija HASA NSW.
HASA NSW je v preteklih letih organizirala že dve srečanji, najprej vseh, ki so prispeli v Avstralijo leta 1957 ali prej, nato vseh, ki so pripeli leta 1958, letos pa so bili na vrsti vsi, ki so prispeli leta 1959. S proslavo petdesetletnice njihovega prihoda smo združili tudi proslavo petdesetletnice delovanja Slovenskih Igralskih Družin v NSW in ne nazadnje tudi peto obletnica delovanja HASA NSW. Slavja so se poleg množice slavljencev udeležili tudi gostje iz skupnosti. Prireditev je nad vse spretno in uglajeno vodila Tanja  Smrdel.

Avstralsko in Slovensko državno himno je zapel dekliški pevski zbor Južne Zvezde pod vodstvom Carmen Funderanan-Austin. Poleg pozdravnega govora predsednice HASA NSW Marthe Magajna so goste pozdravili s krajšimi nagovori tudi častni gostje, med katerimi je gospod Gregor Kozovinc prečital tudi pozdravno pismo Ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Republike  Slovenije dr.Boštjana Žekša.

Glavna atrakcija večera so bili prav gotovo zgodovinski video posnetki, najprej o delovanju HASA NSW, pozneje pa še o zgodovini Igralskih Družin v NSW. Video dokumentarec je pripravil direktor Slovenia Media House Florjan Auser s sodelovanjem dveh arhivark, Marije Grosman in predvsem Mihelce  Šušteršič, ki je prispevala večino podatkov in fotografij o igralskih družinah iz svojih osebnih arhivov, ki jih pripravlja in dopolnjuje že vseh preteklih petdeset let. Omeniti velja, da je bila vsa zbrana dokumentacija digitalizirana v sodobni tehniki.

Poleg zgodovine Igralskih družin smo videli še dva krajša dokumentarca o življenju in  delu dveh slavljencev večera; g Alfreda Brežnika, ki je bil posebno aktiven od vseh začetkov združevanja Slovencev v Sydneyu, od Akcije za Dom, začetkov  Slovenskega Društva Sydney, skozi vsa dolga leta razvijanja slovenskih organizacij. Sodeloval je pri Slovenskem šolskem odboru, pri Avstralsko  slovenski konferenci in je tudi od vsega začetka aktivno in finačno podpiral HASA NSW, kar je veliko prispevalo k razvoju in uspehu te organizacije;

Drugi dokumentarec, pa je bil posvečen življenju in delu Mihelce Šušteršič, sodelavke  HASA NSW in zadnjih petdeset let tudi močan vpliv in opora na vseh področjih dela Igralskih  družin.

Uradni del prireditve je bil zaključen z nastopom Dekliškega Zbora Južnih zvezd, ki so zelo zelo lepo zapele po eno slovensko in nakoncu eno avstralsko pesem, nakar sta prva dva slavljenca, Alfred Brežnik in Mihelca  Šušteršič podpisala  Zlato Knjigo priseljencev, sledili pa so jim tudi vsi ostali slavljenci, ki so napolnili dvorano.

Prireditev je bila zaključena z dobro domačo večerjo, v neformalnem delu je  harmonikaš Martin Konda raztegnil meh in oglasila se je tudi domača slovenska pesem. Mnogo je bilo med udeleženci takih, ki se že desetletja niso videli in so se  res razveselili  srečanja.
Ob poznem mraku so se zadovoljni razšli in se odpravili na dolgo pot domov.

Dragi rojaki in cenjeni gostje,
V imenu naše arhivske organizacije HASA NSW vam želim prisrčno dobrodošlico na našem tretjem Zlatem Srečanju.

Dovolite mi, da najprej pozdravim naše častne goste.

Med nami želim pozdraviti odpravnika poslov Veleposlaništva RS v Canberri, gospoda Gregorja Kozovinca ,
Potem tudi častnega generalnega Konzula Republike Slovenije Alfreda Brežnika in gospo Brežnik,
Pozdravljam dr Bredo Čebulj –Sajko, zastopnico Znanstveno Raziskovalnega Centra Slovenske Akademije Znanosti in umetnosti , ki je soustanovitelj in pokrovitelj naše arhivske organizacije,
Pozdravljam patra Darka Žnideršiča iz Verskega  središča  Merrylands, ki nam za majhno najemnino daje streho nad glavo in nam vedno in povsod  stoji ob strani v naših potrebah;
Veseli me, da so z nami tudi zastopniki slovenskih  klubov in organizacij,
iz Panthers Triglav, g. Peter Krope, 
iz Slovenskega Drustva Sydney, g. Štefan Šernek in gospa Šernek,
iz Planice Wollongong, g. Ivan Rudolf in gospa Rudolf,
iz Drustva Tivoli, Newcastle, gospa Cilka Prinčič.
Pozdravljamo tudi Tanjo Smrdel ,urednico  slovenskih radijskih oddaj iz Radia SBS,  in Florjana Auserja, direktorja Slovenian Media House in člana Sveta za Slovence po svetu pri vladi republike Slovenije,
Dušana in Sašo Lajovic, ki že vsa leta finančno podpirata naša Zlata  srečanja in vse druge, ki ste nam s prispevki ali  pridnim delom pomagali in nam še pomagate, da so naša srečanja slovenskih priseljencev uspešna.

Kot sem že omenila, danes praznujemo petdesetletnico vseh , ki so prišli  v Australijo leta 1959. Hvala vsem, ki ste se odzvali našemu vabilu!

Istočasno praznujemo še drugi pomembni jubilej, petdeset let, odkar je organizirano začela delovati prva slovenska igralska družina  v Sydneyu oziroma NSW, čeprav je bilo nekaj odrskih nastopov  tudi že pred letom 1959. Petdeset let je dolga doba in velik del zgodovine  teh let smo že zbrali v naših arhivih. Upamo pa, da bomo uspeli zbrati še veliko več, tako, da naše skupno življenje in delo ne bo šlo v pozabo.

Tretji praznik, ki ga danes praznujemo pa je pet let delovanja HASA NSW  ali Zgodovinskih Arhivov za avstralske Slovence. Rada bi  se zahvalila vsem, ki so pripomogli, da je bila naša HASA NSW ustanovljena in ki pomagajo pri vzdrževanju naših  arhivov. To so predvsem  Urad za Slovence po svetu Republike  Slovenije, Znanstveno Raziskovalni Center Slovenske  Akademije Znanosti in umetnosti, Versko Središče  Merrylands  in Klub Triglav Panthers, v manjši meri pa tudi  vse druge slovenske organizacije in velikodušni posamezniki, ki nas  redno podpirajo.

Več o nastanku in delu HASA NSW arhivov  boste videli v kratkem videu, ki vam ga bo prikazal g Florjan Auser.
Želim vam vsem prijeten dan, posebno še tistim, ki se že dolgo niste videli.

Spoštovane Slovenke in Slovenci iz Avstralije:
Iskrene čestitke za zlato obletnico!

Pozdravljam prisotne prostovoljce verskega in kulturnega središča Sv. Rafaela ter cenjene goste iz političnih, diplomatskih in poslovnih krogov.

Spoštovana »zlata« dekleta in fantje! Današnji, že tretji »Reunion« je v prvi vrsti priložnost, da ponovno srečate stare prijatelje, ki so z vami delili izkušnjo izseljenstva in marsikatero težko, pa tudi lepo doživetje v času po prihodu v širno deželo, v kateri ste si ustvarili novi dom. V tem čustvenem trenutku, ki bi ga srčno rad delil z Vami in prisluhnil zgodbam, ki jih piše življenje, se Vam moram najprej opravičiti, da do tega ni prišlo. Moj skrbno načrtovani obisk Avstralije je seveda predvideval udeležbo na današnji prireditvi, vendar pa je v vmesnem času tudi Slovenija močno začutila posledice svetovne gospodarske krize in odločili smo se, da nujne varčevalne ukrepe izvedemo tam, kjer bo najmanj negativnih učinkov na dejavnosti naših rojakov v tujini, torej pri operativnih stroških Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Ti vključujejo izdatke za potovanja v tujino, katere smo znižali na minimum.

Zavedam se, da marsikomu od Vas topla beseda pomeni več kot gola finančna podpora, vendar je nujno, da Vaši projekti potekajo nepretrgoma in trajno. Jaz pa Vas že še pridem nagovorit in pozdravit!

Določeni projekti slovenske skupnosti so danes našli posebno mesto v programu. Zlato obletnico praznujejo igralske skupine, ki v Sydneyu uspešno delujejo od konca 50-ih let. Poseben pozdrav gre tako članom Igralske Družine Merrylands, ki jim želim še mnogo uprizoritve vrednih besedil, tako na odru središča Sv. Rafaela kot na gostovanjih.

Praznujemo tudi 5. obletnico ustanovitve arhivov HASA New South Wales. Ti so bili ustanovljeni s sodelovanjem Slovenske akademije znanosti in umetnosti, katere predsednik sem bil vse do leta 2008. Ne le zato, temveč tudi zaradi dejstva, da Vašim prostovoljcem na Uradu pomagamo z izobraževanji na naših seminarjih za izseljenske arhivarje, se čutim osebno povezanega s HASA. Nekateri moji sodelavci in kolegi so že imeli priložnost obiskati prostore arhiva v Merrylandsu in povedali so mi, kako vzorno skrbite za zbiranje in ohranjanje gradiv. HASA NSW pa ni le kak suhoparen arhiv, je tudi forum, ki združuje Slovence iz Sydneya, Wollongonga, Newcastla in Canberre in v katerem delajo prostovoljci, sposobni organizirati srečanja kot je današnje. Je spoštovanja vredno delo, neprecenljivo z vidika ohranjanja zavesti in materialnih pričevanj o slovenski prisotnosti v Avstraliji.

Dragi rojaki! Vi, ki ste v Avstraliji že 50 let, pa tudi tisti, ki so prišli nekaj let pred Vami in leta za Vami, ste z vsakim slovenskim domom (kulturnim ali verskim središčem), katere ste zgradili z lastnimi rokami in prostovoljnimi prispevki, postavili znamenje v čast krajem, od koder ste prišli. S svojim delovanjem ste promovirali slovenske vrednote kot so pridnost, poštenost, ustvarjalnost, sodelovanje in povezovanje z drugimi kulturami. Čeprav ste si ustvarili novo življenje daleč proč od zelene dežele pod Alpami, ste ji bili in ste ji še pripravljeni v vsakem trenutku priskočiti na pomoč. Pri Vas gostujejo številni slovenski umetniki, glasbeniki, pisatelji, pevci in drugi, ki z veseljem pridejo v Avstralijo, saj vedo, da jih bodo sprejeli prijazni rojaki.

Želim Vam, da bi svoj navdih in življenjsko moč, svoje občutenje Slovenije in svoje vrednote v čim večji meri prenesli tudi na Vaše potomce, ki bodo imeli kaj naslediti.

Na svidenje v Avstraliji!

Dr. Boštjan Žekš, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu

Gospa Martha Magajna, predsednica HASA-e; pater Darko Žnidaršič,OFM, vodja versko-kulturnega središča Sv.Rafaela; g. Gregor Kozovinc, odpravnik poslov Veleposlaništva RS v Canberri; g. Florjan Auser, član sveta za Slovence po svetu pri vladi RS; Dr. Breda  Čebulj Sajko, predstavnica Slovenske Akademije Znanosti in Umetnosti; člani HASA-e; Gdč.Tanya Smrdel, urednica slovenskega programa na SBS; člani Igralske družine; še posebej pa vsi današnji slavljenci, ki ste v tem letu dopolnili 50 let bivanja v Avstraliji; spoštovani gostje; drage rojakinje in dragi rojaki.

Pod naslovom Zlato srečanje – 50 let v Avstraliji, nam je HASA letos pripravila kar tri za našo skupnost pomembne obletnice: Srečanje vseh tistih, ki so prišli v Avstralijo pred 50 leti (t.j. leta 1959 ali pa pred tem), 50 let Igralske skupine v Sydneyu in pa 5 let obstoja HASA-e.

Tokratno zlato srečanje je že tretje po vrsti in kot kaže tudi ni zadnje.
Lepo je videti, da so se današnjega srečanja, poleg ‘zlatih’ slavljencev udeležili tudi mnogi člani njihovih družin. Veseli me, da sem danes tudi sam eden izmed te izbrane družbe ‘zlatih’, in nadvse sem  hvaležen družini in prijateljem, ki so prišli, da skupaj zabeležimo to zame pomembno obletnico.

Večina nas, ki smo prišli v Avstralijo pred 50-leti, je bila še dokaj mlada. Za tiste, ki so bili še šolobvezni otroci je seveda bilo veliko lažje, šli so v tukajšnje šole, se kmalu naučili jezika in se kaj hitro prilagodili novemu okolju. Za starejše je bilo težje, treba je bilo najprej poskrbeti za preživetje, kar pomeni najti delo. Jezik je bil v večini primerov problem, kajti brez znanja jezika je tudi delo bilo temu primerno. Mnogi niso imeli možnosti, da bi se jezikovno izpopolnjevali, kajti imeli so družine in marsikdo je moral delati tudi po dva ‘šihta’ hkrati. Tudi v tistih časih ni bilo vse rožnato. Nazadnjaška anglo-saksonska mentaliteta prvih naseljencev, je gledala na prišleke, pa čeprav Evropejce, s prezirom. Je pa pridnost in vztrajnost naših ljudi, ki so prišli v to oddaljeno deželo z namenom, da si ustvarijo novo življenje in nov dom prevladala. Mnogi so si že prvih letih zgradili domove ali pa vsaj položili deposit za parcelo.

Seveda pa vsi ti naši prvi priseljenci nebi bili Slovenci, če nebi skorajda vzporedno z gradnjo svojih domov tudi že razmišljali o svojem skupnem domu - domu za kulturno-družabne potrebe skupnosti. O vsem tem je že marsikaj napisanega in spravljenega v arhivu, tukaj v Merrylandsu. Je pa seveda še mnogo nepovedanih zgodb, ki jih bo treba zabeležiti.

Danes seveda ni dovolj časa, da bi poslušali in govorili o posameznih zgodbah in doživetjih. Je pa namen teh srečanj tudi, da se vas navduši in se vam pomaga, da boste tudi vi svoje zgodbe izpovedali ali napisali in jih spravili v ta naš zgodovinski arhiv. To je potrebno, ker so tudi vase zgodbe naša skupna zgodovina, ki jo je treba ohraniti za rodove, ki bodo prišli za nami – naše naslednike tukaj v Avstraliji. Zgodovina so pa tudi naše skupne dejavnosti, kot so razna kulturna in družabna društva, klubi, pevski zbori, folklorne skupine, igralske skupine, godbe in zabavni ansambli, cerkev in versko kulturna središča, šole slovenskega jezika, mediji, itn.

In kot že prej rečeno, danes proslavljamo tudi pedeseto obletnico Igralske skupina v Sydneyu, ki pa že dolga leta domuje tukaj v Merrylandsu. Najprej iskrene čestitke za ta visoki jubilej vsem igralkam, igralcem in vsem ostalim članom, ki skrbijo, da predstave vselej brezhibno potekajo. Več o delu igralske skupine bomo danes prav gotovo še slišali. Bi se pa ob tej priliki želel v imenu nas vseh še posebej zahvalti gospej Mihelci Šušteršič, za vso njeno delo pri arhiviranju 50-letnega dela igralske skupine. Kot dolgoletna igralka je naša Mihelca že kar sama neizmeren vir zgodovine te naše najbolj priljubljene kulturno umetniške skupine v Sydneyu.

Gospa predsednica HASA-e, mi je dala nalogo, da naredim povzetek gornjega v angleščini. Da pa ne bi ponavljal že rečenega, bom v angleščini raje na kratko spregovoril o 5. obletnici HASA-e.

Distinguished guests and friends,

Five years since the establishment of HASA, which stands for the Historical Archives of Slovenians in Australia – NSW, may not be such a long time, measured in comparison with the other two golden jubilees we are celebrating here today. But, the importance of its mission and the amount of work covered in this rather short space of time has indeed surpassed all expectations.

Established some five years ago by an enthusiastic team, a cross-section of Slovenians – representatives of associations, clubs, institutions, schools, the religious center and Slovenian media, from Sydney and as far as Wollongong and Newcastle. Assistance came also from Dr. Breda Čebulj Sajko, from the Institute of Slovene Emigration Research in Ljubljana, at the time. Her expertise advice was very much appreciated in establishing this very important body for our community. The first HASA president was the one and only Mrs. Olga Lah, who with her team went straight into this enormous task – to preserve our heritage before it is too late. This enthusiastic, dedicated and hard working team has achieved in the five years of its existence so much that they are really entitled to a ‘golden achievement honour’. They have collected and filed materials such as: biographies, individual stories, books, artifacts and literature, documentation concerning history and culture of Slovenians in NSW, and they conducted many interviews, particularly with the elderly members of our community. Under presidency of Mrs. Olga Lah, they published a book: The Fruits of our Slovenian Heritage – an overview of the history of the Slovenian community in NSW and its contribution to the overall Australian community. They also held an exhibition by the same title.

The present president, Mrs. Martha Magajna, and her dedicated hard working team continuous with the same enthusiasm and dedication of five years ago. Today’s special threefold event is a proof of this.

Hopefully I will not offend anyone by naming some members who are the core of HASA and deserve our collective recognition and thanks for their exceptional work. And they are, besides the president Mrs. Martha Magajna, also Mrs. Maria Grosman, Mrs. Mihelca Šušteršič and Mrs. Zora Johnson. Thanks also to Mr. Florijan Auser for his contribution and support. Last but not least a big thank you goes to our Franciscan Fathers – Father Darko and Father Valerian for their continuous support for all HASA’s activities.

Charge d-affairs Republike Slovenije v Canberri Gregor Kozovinc

Dr Bredo Čebulj –Sajko, zastopnica Znanstveno Raziskovalnega Centra SAZU v Ljubljani

Odpravnik poslov Veleposlaništva RS v Canberri g. Gregor Kozovinc, je najavil priznanja Urada za Slovence po svetu in sicer za petdesteletnico delovanja igralskih družin, ki ga bo prejel predsednik igralske družine Merrylands, pater Darko Žnidaršič, in priznanje Mihelci Šusteršič za dolgoletno delovanje v igralskih družinah, ter skr za slovenski jezik

Južne Zvezde pod vodstvom Carmen Funderanan-Austin

Alfred Brežnik, patron arhiva HASA, je prejel posebno priznanje HASA NSW

Alfred Brežnik se vpisuje v Zlato Knjigo priseljencev

Mihelca Šušteršič se vpisuje v Zlato Knjigo priseljencev

Sprejem pri vhodu, na fotografiji predsednik Slovenskega društva Sydney, Štefan Šernek

Voditeljica programa ali MC je bila urednica slovenskih radijskih oddaj pri radiu SBS Tanja Smrdel.
Tanja je bila že od ustanovitve HASA NSW dalje ena od sodelavk pri slovenskih arhivih, letos pa je bila poleg svoje vloge v programu tudi ena od slavljenk, saj je že skoraj od svojih otroških let dalje sodelovala v Igralski družini Merrylands in je skozi leta napredovala od otroških vlog v vodilne vloge zaljubljenih deklet in tudi nevest v komedijah, ki jih je Igralska družina Merrylands postavila na oder v zadnjem desetletju.Kot igralka se je tudi podpisala v Zlato knjigo na zadnjem Zlatem Srečanju.

Photos  Tanja  Smrdel podpisuje  Zlato knjigo

Med slavljenkami je bila tudi arhivarka Margaret Hatežič iz Wollongonga, ki skrbi za slovenske arhive v tem delu slovenskih naselij. Margaret je pred kratkim prestala težjo operacijo in ji vsi iz srca želimo hitrega in popolnega okrevanja,

Photo:Margaret  Hatezic

Billy in Erika Žižek sta bila oba igralca v začetnih nastopih igralskih družin v letih 1962 do 1965. Njuno nadarjenost sta podedovali  tudi hčerki Lolita in Karin , ki sta veliko nastopali v igrah v kasnejšijh letih
Billy and  Erika  Zizek 

Redni letni občni zbor Zgodovinskega arhiva  za slovenske Avstralce za NSW (HASA-NSW) se je letos vršil 29. avgusta. Udeležba je bila sicer nekoliko manjša od lanskega leta (dopusti, bolezni), vendar upamo, da bo naslenje leto spet bolje.

Občni zbor je izredno važen dogodek vsake organizacije. Tudi pri HASA-NSW vzamemo občni zbor zelo resno, zato radi prisluhnemo raznim poročilom, izberemo novi odbor in določimo smernice za bodočnost. Poročila so podale Martha Magajna kot predsednica, Mihelca Šušteršič je podala blagajniško poročilo, katerega so prisotni sprejeli z živim aplavzom in Marija Grosman je poročala o arhivksem delu v Newcastlu. Vsa poročila so bila sprejeta. Kot posebnost so izstopala kratka poročila o lanskem, zelo uspešnem 2. zlatem srečanju rojakov, ki so prispeli v Avstralijo 1958. leta. Tega srečanja se je udeležilo vec kot 180 ljudi.
Mihelca Šušteršič in Marija Grosman sta se semptembra lani udeležili posebnega seminarja slovenskih arhivistov v Ljubljani, katerega se je udeležilo 23 ljudi iz različnih delov sveta. Ko sta bile v Sloveniji, sta  uspeli pridobiti pomoč  in podporo HASI od Znanstvenoraziskovalnega centra slovenske akademije znanosti in umetnosti – ZRC SAZU za naslednjih pet let.

Volitve novega odbora so bile enostavne: predlog, da ostane odbor nespremenjen, je bil soglasno sprejet. Odbor je torej naslednji: Martha Magajna, predsednica, p. Darko Žnidaršič, podpredsednik, Marija Grosman, tajnica, Mihelca Šušteršič, blagajničarka, Zora Johnson, namestnica blagajničarke, in Cilka Princič, namestnica tajnice.

Pri HASA-NSW je zbranega kar precej arhivskega gradiva, nekaj društvenga, drugo od posameznikov, šolskih odborov, igralskih skupin, pevskih zborov, različnih obiskov, itd. Kako važen je centralni arhiv, se je pokazalo letos, ko je neka organizacija nujno iskala važen dokument. Na srečo je bil ta dokument shranjen v HASI in organizacija sama si je prihranila veliko dela, stroškov in skrbi. Velikokrat odborniki hranijo dokumente doma in, ko se menja odbor, se večkrat dokumenti izgubijo, ker jih posamezniki obdržijo. Zato spet prosimo društva in organizacije, dajte naslov HASE v seznam rednih prejemnikov vaše pošte. Veseli bomo, če nam posljete vaše redne programe, posebna srečanja, vabila, letake, drugo korespodenco – vse bomo primerno arhivirali.

Delo pri slovenskih arhivih nadaljujemo, le malo nas je, da bi lahko vse opravili. Vedno isčemo ljudi, ki bi bili pripravljeni z delom pomagati, predvsem mlajši, ki imajo veliko večje računalniško znanje.

Trenutno smo v polnem zagonu s pripravo 3. Zlatega srečanja slovenskih priseljencev leta 1959. V to proslavo bodo vključeni trije dogodki: Zlato srečanje, 5 let delovanja HASA-NSW (kako hitro teče čas!) in praznovanje več kot petdeset let delovanja dramskih skupin v NSW-u. Zbrati podatke o dramskih skupinah, verjemite,  ni majhno delo, je pa delo, katerega je v glavnem  z veliko požrtvovalnostjo že opravila sodelavka Mihelca Šušteršič, ki, z njenim izrednim čutom za podrobnosti, ne zgreši veliko, drugi pa ji vsaj poizkušamo pomagati na različne načine. Upamo in želimo, da se boste udeležili tega  izredna praznovanja  vsi, ki ste kdaj koli na kakršen koli način delovali pri igrah, saj bo to praznovanje v zahvalo vam vsem.
Ob tej priložnosti se iskreno zahvaljujemo vsem našim podpornikom – velikim in majhnim. Vsaki dar je dragocen in spoštovan.

Skoraj vse arhivarke HASA NSW arhivov so bile rojene v istem letu. (Ne povemo katerem!)

V januarju je praznovala rojstni dan predsednica HASA NSW Martha Magajna, blagajničarka ,Mihelca Šušteršič bo prišla na vrsto v mesecu Septembru, Julija pa smo praznovali rojstni dan naše nenadomestljive tajnice Marije Grosman.

Marija živi v Newcastlu, kar pomeni, da napravi vsak teden enkrat ali tudi dvakrat dolgo pot iz Newcastla in nazaj, da pride na delo v HASA NSW arhiv v Merrylands.

Marija ima srečo, da ima moža, ki ji je stalna pomoč in opora in pogosto tudi on pride z njo v Merrylands, posebno še, kadar je treba v prostorih arhiva kaj popraviti, predelati ali nasploh ,kjer se potrebuje spretna moška roka.
Marija in Mihelco Šušterčšič skupaj kategorizirata in vlagata v arhivske mape zbrano gradivo iz zgodovine slovenskih organizacij in posameznikov.,Vprašalnike z osebno zgodovino, dokumente, fotografije in druge predmete, ki bodo nekoč našim potomcem lahko povedali, kako so se Slovenci znašli v Deželi Down Under.
Marijin rojstni dan smo praznovali v klubu Triglav Panthers, s kosilom, cvetjem,lepimi željami in torto, ki jo je prinesla četrta sodelavka Zora Johnson.

Marija in Emil Grosman

Happy Birthday , Maria

Arhivarke Mihelca, Marija,Martha in Zora

V dvorani Verskega Središča Merryland se je na drugem »Zlatem srečanju« zbralo večje število Avstralskih Slovencev, ki so v Avstralijo prispeli leta 1958. Prvo »Zlato Srečanje » jih je zbralo še veliko več, ker je zajelo vse priseljence, ki so prispeli v Avstralijo od ranih začetkov pa do leta  1957, medtem, ko je drugo srečanje zajelo samo priseljence, ki so prišli leta 1958, kar je bilo seveda veliko manj.

Srečanje je organiziral odbor HASA NSW Arhivov z namenom, da bomo zbrali k sodelovanju čim več Avstralskih Slovencev, ki so v Avstraliji že preko petdeset let in ohranili za slovenski  arhiv njihove življenjske zgodbe.

Če  smo hkrati tudi dali našim priseljencem možnost, da so se  v prijetnem razpoloženju srečali z mnogimi znanci in prijatelji, s katerimi se že dalj časa niso videli, to je bilo pa še  dodatno dobro delo. Posebno generacije, ki spadajo v  to kategorijo imajo pogosto težave s  srečanji, saj mnogim od njih zdravje ne dopušča., da bi še vozili avtomobile ali  brez spremstva odhajali na skupna srečanja rojakov, zato menimo, da je vsaka od oganizacij , ki pomaga k takim srečanjem pohvale vredna, pa naj bi to klub, društvo, cerkvena skupnost ali katerakoli druga organizacija, ki pomaga, da se v jeseni življenja naši ljudje ne bi počutili osamljene in odrezane od svoje narodne skupnosti.

Na srečanju je bilo kot posebnih gostov prisotnih mnogo slovenskih rojakov, ki zastopajo in vodijo naše organizacije ali na drug način opravljajo pomembno delo v slovenski skupnosti v Avstraliji.Z avstralsko in slovensko himno so pričele slovesnost pevke  dekliškega zbora Južne Zvezde, program je organizirala in lepo povezovala Olga Lah.

V programu pa smo poleg nagovora predsednice HASA NSW Marthe Magajna videli video predstavitev zgodovine naših priseljencev, ki jo je pripravil g.Florjan Auserja,član Sveta za Slovence po svetu pri Vladi Republike Slovenije, /member of the Slovenian Government Council for Slovenians Abroad /in director Slovenian Media House, uradni program pa so zaključile Južne Zvezde, ki so zapele eno slovensko in še eno avstralsko pesem, kot se za srečanje dveh domovin spodobi.

Delovna skupina Verskega središča je pripravila okusen prigrizek,za dobro voljo je poskrbel  Martin Konda s harmoniko, vsi prisotni  slavljenci so se podpisali v zlato knjigo, odbornice HASA NSW-Marija Grosman, Mihelca Šušteršič, Martha Magajna, Zora Johnson s  sodelavci Florjanom Auserjem, p.DArkom Žnidaršičem, delavci in delavkami iz Verskega Središča pod  vodstvom Sonje Fišer in Justi Ribič, pa so se globoko oddahnile, saj je bilo potrebno več mesecev trdega dela in priprav za to srečanje. Hvaležni smo vsem pokroviteljem, organizacijam in posameznikom, ki so finančno ali z delom podprli to srečanje in naj ne zamerijo, da nismo našteli vseh imen, saj je teh imen  zelo veliko, kar samo pokaže, da so naši ljudje še  vedno pripravljeni lepo podpreti akcije, ki veliko pomenijo v naši skupnosti, pa naj bo to z delom, denarjem, pecivom, ali na kateri koli drugi način.
Vsem iskrena hvala!



Himne je zapel zbor ubranih glasov deklet s skupnim imenom "Južne zvezde"



Dvorana se je napolnila in sledili smo programu pod vodstvom Olge Lah.

Organizacijo prireditve so uspešno izpeljale: Marija Grosman, Mihelca Šušteršič in Marta Magajna

Kot predsednica HASA NSW vam bi želela izreči prisrčno dobrodošlico. Dober  dan  in vsi  skupaj lepo pozdravljeni.
Na začetku naj omenim,da smo prejeli od povabljenih gostov kar več opravičil.
Morali se bimo potruditi in v bodoče organizirati naša morebitna srečanja bolj zgodaj v letu, saj decembra ima skoraj vsakdo poln program in se ne morejo udeležiti vseh prireditev, ki se pripravljajo.

Najprej bi želela pozdraviti med nami g.Florjana Auserja ,člana Sveta za Slovence po svetu pri vladi republike Slovenije, /member of the Slovenian Government Council for Slovenians Abroad /in direktorja Slovenian Media House.

Med nami pozdravljam oba slovenska patra iz Verskega Središča Merrylands, ki sta nam vedno v pomoč in podporo: p. Darko Žnidaršič, predstojnik Verskega Središča ki je hkrati tudi podpredsednik HASA NSW in seveda p. Valerijan, ki ima večino naših arhivov v svoji glavi, saj pozna vsakega člana slovenske skupnosti v Sydneyu in okolici osebno.
Pozdravljamo tudi Tanjo Smrdel, urednico slovenskih oddaj iz Radia SBS.
Veseli me, da so z nami tudi zastopniki slovenskih klubov in organizacij, iz kluba Triglav -Panthers, g. Peter Krope; iz Slovenskega Drustva Sydney, Štefan Šernek s soprogo, iz Planice Wollongong, g. Ivan Rudolf s soprogo, iz Slovenskega Drustvo  Tivoli, Newcastle podpredsednica Cilka Prinčič , Canberra,vsi predstavljalo organizacije, ki so pomagale pro ustanovitvi HASA NSW in  nas še  vedno podpirajo. hvala  vam !
Ne nazadnje, med nam pozdravljamo zastopnike nasih sponsorjev danasnje prireditve, ki so nam  s svojo darežljivostjo pomagali, da smo vas povabili in pogostili oz vas še bomo. To so prav gotovo vsi klubi in organizacije, poleg njih pa še nekateri  darežljivi posamezniki, ki so nam z denarjem ali delom pomagali pripraviti  današnje srečanje.
Najlepša vam hvala vsem  !
In da ne pozabimo, zakaj smo tukaj:
Dobrodošli vsi, ki danes obhajate ZLATO OBLETNICO prihoda v Avstralijo; težko je verjeti, da je preteklo že petdeset let, kajne ?
Naj vam sedaj pojasnim, kaj JAZ delam tukaj. V Avstralijo sem prisla kasneje, moja zlata obletnica bo šele čez deset let, če jo bom še doživela. Sem pa z vami tukaj iz dveh razlogov:
Prvi je, da že vsa leta življenja v Avstraliji želim in delam na tem, da naši ljudje ne bi bili  osamljeni tukaj, da daleč od domovine ne bi pomenilo biti tudi daleč od svojega naroda. Po mojem mnenju ni hujšega, kot da je clovek na stara leta sam.Vem, da večina imate  družine, ki lepo skrbijo za vas, vendar mislim, da družba in prijateljstvo ljudi, ki govorijo isti jezik, imajo enake in podobne spomine , enake pesmi in molitve v domačem jeziku zelo veliko pomeni ljudem, ki prihajajo v jesen svojega življenja in žal mi je tistih, ki so se odrezali od svojega naroda med nami, saj mnogi niti ne vedo, kako lepše bi jih bilo življenje, če bi še naprej lahko bili del slovenske skupnosti. Rada bi se v imenu nas vseh  zahvalila vsem tistim, ki že leta in leta delajo z istimi cilji, da bi ohranili naše organizacije , klube in cerkve za nas, da se lahko shajamo in dajemo drug drugemu pomoč in podporo.

Drugi razlog, da sem jaz tukaj, pa je naša zgodovina. Mnogi pravijo “ ah, kaj to zbirate, kdo bo to čital, koga bo to zanimalo?” Povem vam, nasa zgodovina je pomembna stvar, prav je, da bo nekje zapisano, da smo bili tukaj, da smo mi bili oddaljena  veja  slovenskega  naroda, da bo nekje zapisano takrat, ko bodo naše stopinje že zabrisane  v  Avstralskem prahu, da smo bili tukaj in dali naš prispevek k gradnji te čudovite dežele,  ki je Avstralija.    
Bog vam daj zdravja in moći, da boste lahko še dolgo uživali lepote domovine, ki ste si jo izbrali in družbo prijateljev, ki so prišli skupaj z vami in seveda družine, otrok in vnukov, ki že pripadajo Australiji, vendar nosijo v sebi vse kvalitete slovenskega  rodu, pridnost, vztrajnost, iznajdljivost in sposobnost prilagajanja v težkih  razmerah, kar je vse pomagalo vam, da ste napravili velik uspeh iz peščice posesti, ki ste jo prinesli s seboj.
Vse najboljše in želim vam prijetno popoldne !

Sedaj pa vas vabim, da se mi pridružite, da počastimo spomin na nekatere naše rojake, tiste, ki bi tudi z nami praznovali  petdeset let ali več bivanja v Avstraliji, poleg tega pa  tudi dolga leta neutrudnega dela  za našo slovensko skupnost. Mogoče bom koga od njih pozabila in prosim, da mi oprostite in da nas mogoče spomnite kasnje, ko bomo njihova imena vnesli v Zlato knjigo, ki je na žalost ne morejo samo podpisati, ker jih je Gospod  že poklical k sebi. Naj  samo omenim zadnjega med njimi ki  smog a pokopali pred nekaj  tedni, sedaj nazadnje Ivo Klopčič, dolgoletni predsednik Društva Tivoli iz New Castla . Prosim da vstanete in z minuto tišine skupaj počastimo njihov spomin.
Hvala lepa!

Zadnje priprave pred pričetkom prireditve

Dvorana se je napolnila in sledili smo programu pod vodstvom Olge Lah.

Marta Magajna, Olga Lah, Marija Grosman

V Ljubljani je med 15. in 20. septembrom letos potekal strokovni seminar za slovenske arhivarje, ki živijo izven Slovenije in se bavijo z zbiranjem zgodovinskega gradiva med slovenskimi rojaki širom sveta. Namen seminarja je bil prikazati arhivarjem tisto osnovno znanje o arhiviranju in evidentiranju zgodovinskega gradiva, katero je nujno potrebno pri vsakem ohranjanju zgodovinske in kulturne dediščine. Z osebnim spoznavanjem arhivarjev z vseh koncev sveta, vedeti, s kakimi težavami se srečujejo drugi arhivarji in kako premagujejo te težave, vsekakor poveča v posamezniku zavedanje o pomenu zbiranja arhivskega gradiva odnosno ohranjanja slovenske kulturne dediščine. Kulturna dediščina posameznika, kjer koli živimo, je del dediščine vsega slovenskega naroda.
Seminar sta organizirala Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Arhiv RS v sodelovanju z Inštitutom za slovensko izseljenstvo Znanstvenoraziskovalnega centra slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU). 
Seminarja se je udeležilo 24 arhivarjev iz štirih kontinentov in desetih držav: Argentine, Avstralije, Kanade, Makedonije, Nemčije, Srbije, Švedske, Uragvaja in Združenih držav Amerike. Največji kontigent smo bili Avstralci in sicer: Mihaela Šušteršič (HASA-NSW in Versko središče Merrylands), Maria Grosman (Slovensko društvo “Tivoli”, Newcastle, HASA’NSW), Aleksandra Ceferin (Viktorijski inštitut za slovenistiko), Mirko Cuderman, (Slovensko društvo Planika, Brisbane), Ivan Lapuh, (Slovensko versko in kulturno središče Kew), Ivan Rudolf (Slovensko društvo Planica, Wollongong), Anica Markič (Slovensko društvo Melbourne) in Vinko Rizmal (slovensko avstralska agencija za poslovno in kulturno sodelovanje).
Seminar je bil odlično in strokovno bogato pripravljen, zelo poučen ter izredno dobro izveden. Še nastanitev udeležencev je bila v slovenskem hotelu – City Hotel, ki je last Krajčeve družine, katera ima korenine v Avstraliji. En dan smo si ogledali Benečijo in staro mestece Čedad, ter romarsko cerkev Staro goro. Na poti domov smo kar veselo zapeli.
V roku petih dni smo si nabrali veliko novih izkušenj, spoznali nove prijatelje in navezali številne prekoceanske stike. Nabrali smo si spet novega znanja in novega poguma, da bomo tudi v bodoče vodili delo naprej in to še z večjim elanom. Pozivamo pa naše mlade, da se nam pridružijo pri tem važnem delu, da očuvamo zgodovino nas vseh.

Avstralski udeleženci seminarja za arhiviste v Mrakovi gostilni (manjka S. Ceferin) 


Maria Grosman, Mihaela Šušteršič in Anica Markič v pogovoru pri kosilu z državnim sekretarjem Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu gospodom Zorkom Pelikanom, in dr. Rozino Švent (NUK)


Maria Grosman in Mihaela Šušteršič, obe sodelavke HASA-NSW, v pisarni pri direktorju ZRC SAZU, prof. dr. Otto Lutharju, in dr. Breda Ćebulj-Sajko (desno), pobudnica, da se je HASA-NSW ustanovi.

Poroča Martha Magajna, predsednica HASA NSW

V soboto , 2.avgusta 2008 smo imeli v prostorih Kluba Triglav Panthers redni letni občni zbor arhivske organizacije HASA NSW.
Upam, da ste že slišali o naših arhivih, za katere zbiramo zgodovino naših slovenskih organizacij, delovnih skupin in posameznikov.
Preteklo soboto smo na rednem letnem občnem zboru pregledali naše delo in dosežke v preteklem letu in sprejeli in potrdili načrte za naprej. Ker je HASA NSW precej specializirana organizacija, se občnega zbora ponavadi udeležijo največ zastopniki slovenskih organizacij iz Sydneya, Newcastla in Canberre in pa posamezni Slovenci, ki se zanimajo za to pomembno delo in po potrebi tudi pomagajo.
Razlićne slovenske organizacije so pripomogle pri ustanovitvi naše arhivske organizacije in ker nimamo lastnih dohodkov, nas še vedno finančno podpirajo, skupaj z Uradom za Slovence po Svetu Republike Slovenije.
Na letnem občnem zboru je bil izbran odbor, ki bo naslednje leto vodil arhivsko delo. Pravzaprav ni veliko izbire, ker delo v arhivih zahteva znanje in strokovno usposobljenost, tako, da je bil pravzaprav še za eno leto potrjen stari odbor, kar pomeni: Predsednica Martha Magajna, podpredsednik p. Darko Žnidaršič, tajnica Marija Grosman, blaganičarka Mihelca Šušteršič, njena pomočnica Zora Johnson, za strokovno svetovalko je bila imenovana Olga Lah , zraven pa so še nekateri pomočniki in sodelavci.
Veliko ljudi še vedno ne razume, zakaj je treba zbirati zgodovinske podatke, ampak poglejte: Vsak teden nekoga pokopljemo in z njim gre v grob njihovo delo, spomini, dosežki in sploh vse, kar je ta človek v življenju napravil- če tega ne bomo pravočasno ohranili in zapisali in spravili, pogosto niti njihove družine, še manj pa potomci ne bodo ničesar vedeli o tem, koliko in kaj vse so naši ljudje napravili dobrega v naši stari ali novi domovini.

In kakšne imamo načrte za naprej? Delati naprej naše delo, zbirati podatke , kot doslej jih klasificirati in spravljati vsakega na svoje arhivsko mesto. V ta namen bomo tudi letos pripravili srečanje vseh, ki so prispeli v Avstralijo 1958. leta. Taka srečanja nam prinesejo veliko novih virov in gradiva iz naše zgodovine, čeprav je treba za pripravo takega srečanja veliko dela in tudi stroškov. Seveda bo to letos malo težje, ker se dve sodelavki iz arhivov , Marija Grosman in Mihelca Šušteršič odpravljata na seminar arhivarjev v Slovenijo.Ta seminar organizira Urad za Slovence po svetu in pričakujemo, da nam bo v veliko korist, saj si bosta obe izpopolnili strokovno znanje in tudi vzpostavili stike z drugimi arhivskimi delavci širom sveta .

Jaz bom pa tačas tukaj zbirala imena in naslove za letošnje Zlato srečanje,
ki bo letos v soboto,13.decembra ob 2 h popoldne v dvorani Verskega Središča Merrylands.

Prijavite se lahko na moj telefon, Martha Magajna tel 02 9609 6057
Ali pa , ko se vrneta iz Slovenije
Maria Grosman 02 4954 8619
Mihelca Šušteršič 02 9416 8039
Lahko pa se prijavite tudi pri p. Darku Žnidaršič v Verskem Središču Merrylands


Širši odbor Hasa

V nedeljo 10.avgusta sta slavila zlato obletnico poroke Marija in Emil Grosman iz Newcastla.

Marija je že zelo veliko let tajnica in gonilna sila Slovenskega Društva Tivoli v Newcastlu, zadnjih nekaj let pa tudi tajnica arhivske organizacije HASA NSW v Sydneyu. Marija pa pravi, da ne bi mogla opraviti vsega dela, ki ga opravlja, če ne bi imela pomoči in podpore moža Emila , ki je vedno pripravljen prijeti za vsako delo.

Marija je poleg tega, da je dobra organizatorka tudi dobra žena, mama in stara mama in ima talent, da vse, kar dela opravi z zavidljivo lahkoto. Če ne bi bila tako prijetna in simpatična, bi bil človek kar jezen nanjo. Tako pa imamo vsi prijatelji oba zelo radi in jima želimo še vsaj petdeset let srečnega skupnega življenja .