Tisti, ki so imeli priložnost od blizu spoznati patra Darka, so lahko opazili, da sta si v nekaterih lastnostih zelo podobna s patrom Valerijanom. Tako patru Valerijanu, kot tudi patru Darku nikoli ni nič pretežko ali odveč, vedno je pripravljen prijeti za delo ali pomagati povsod, kjer je pomoč potrebna. Taka velikodušnost je zelo redka v današnjih časih, ko je večina ljudi pripravljena delati samo določene ure in samo delo, ki ga štejejo za svoje.

Pater Darko je doma iz Tržiča. Njegov oče Alojz je bil kovač, zaposlen v tovarni kos in srpov TOKOS v Tržiču. Mati Magdalena, doma iz Adlešič v Beli Krajini, je bila zaposlena v tržiški predilnici, starejša sestra Janja pa je poročena in živi z družino v Kranju.

Pater Darko je obiskoval šolo in verouk v Tržiču. Od petega razreda dalje je ministriral v cerkvi. Že zgodaj se je začel zanimati za duhovniški poklic. Po končani osnovni šoli je kot gojenec Serafinskega kolegija obiskoval srednjo ekonomsko šolo v Kamniku. Eno leto je služil obvezni vojaški rok v Požarevcu v Srbiji. Po prihodu od vojakov se je odločil, da vstopi k frančiškanom, pri katerih je bil že večkrat na duhovnih vajah. Odločitev seveda ni bila lahka, brez dvomov in vprašanj ni šlo. Toda šel je do konca. Nadaljeval je študij na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani in leta 1994 postal novomašnik. Njegova mati ni dočakala nove maše; dva meseca prej jo je Bog poklical k sebi.

Kot kaplan je služboval tri leta pri Sv. Lenartu v Novem mestu, nato štiri leta na Brezjah kot pomočnik in katehet, obenem je pomagal in nadomeščal tudi v drugih župnijah. Obiskal je že izseljence v Ameriki (1991), novembra in decembra 2000 pa je obiskal Avstralijo in takrat so ga že navduševali, naj pride sem. Vedno se je zanimal za Slovence v svetu in razmere v izseljenskih župnijah in skupnostih, ki so precej drugačne, kot so v župnijah doma. Zadnja leta je bil župnik v Mošnjah na Gorenjskem. Ko je bilo odločeno, da bo šel v Avstralijo, je bil nastavljen v Novo Štifto pri Ribnici, kjer je nadomeščal in pričakal p.Filipa, ki je bil namenjen za to mesto po svojem povratku iz Avstralije.

Počasi se privaja na delo v Avstraliji. Vožnja po drugi strani, potovanja na vse strani, srečanja z neznanimi ljudmi. Ljudje se še vedno rajši obračajo na patra Valerijana, ker so nanj navajeni (p. Darka to nič ne moti, računal je na to). Marsikatero stvar je treba po dvakrat vprašati, preden je povsem jasno, kako potekajo zadeve tukaj. S patrom Valerijanom je lepo delati, stvari gredo po dogovoru in pater Darko pravi, da si vzame patra Valerijana za zgled in ga želi posnemati. Čuti seveda domotožje in včasih mu je težko. Res mu bomo morali vračati dobroto z dobroto in prijaznost s prijaznostjo, da se bo dobro počutil med nami in da se bo tudi on navadil na nas, kot se bomo mi navadili nanj.

Pater Darko se ne boji dela. Vključil se je že v veliko aktivnosti, ki potekajo okrog Verskega Središča. Prepeva v cerkvenem zboru, prevzel je tudi eno od vlog v igri, ki jo pripravlja Igralska družina Merrzlands in na zadnjem občnem zboru Arhivske organizacije HASA je bil izvoljen tudi za predsednika HASA. Vzdržuje tudi redne stike z obema slovenskima organizacijama v Sydneyu, Slovenskim Društvom Sydney in Panthers St Johns Park – Triglav, kakor tudi z Slovenskim društvom Planica v Wollongongu, kjer opravlja redno mesecno službo božjo.

V odsotnosti patra Valerijana, ki je odšel za nekaj časa na zasluženi dopust v domovino, potem pa je šel nadomeščat patra Cirila v Melbourne se je moral pater Darko kar na hitro privaditi samostojnemu delu. Videti je, da mu to ne dela težav, seveda pa mu pri tem tudi pomagajo redni sodelavci, člani Pastoralnega sveta in drugi Slovenci , ki že dolgo opravljajo delo v Verskem Središču in skrbijo za to, da bo vse potekalo v redu.