Na Praznik Sv .Treh Kraljev letos je minilo 80 let, ker se je v Šiški v Ljubljani rodil Jožek Jenko,ki ga poznamo širom Avstralije, posebno pa še v Sydneyu pod imenom »NAŠ PATER VALERIJAN«

Mašniško posvečenje je prejel v Lemontu v Ameriki, nato je služboval v župniji sv. Terezike v Johnstown, Pennsylvania in tudi pomagal patru Baziliju pri urejanju lista Ave Maria.

V Avstralijo je prispel 23.oktobra 1963, z namenom, da bo tukaj ostal tri leta. Ta tri leta so se potem podaljšala v 43 let.V tem času je bila sta bila v Sydneyu že navzoča Pater Bernard Ambrožič in p.Odilo Hajnšek,vendar je p.Odilo zaradi slabega zdravja kmalu odšel v domovino.Tretji duhovnik,dr.Mikola ,pa je bil popotni duhovnik in je največ potoval in obiskoval rojake širom Australije.Velika večina slovenskih priseljencev je bila raztresena po številnih priseljeniških taboriščih.Ljudje so se srečevali pri službi božji v cerkvah,ki so jih najemali od drugih narodov, največkrat v župniji Sv.Frančiška Asiškega v Paddingtonu.Patra sta redno obiskovala tudi taborišča in veliko pomagala naseljencem,ki največkrat niso znali jezika in se tudi niso znašli pri urejanju različnih uradnih zadev, zraven pa sta seveda opravljala poroke,krste , spovedi in službe božje, kjer je že bilo potrebno v tistem času.

Z družabnimi prireditvami in nabirkami se je nabralo dovolj denarja za depozit za nabavo stare prezbiterijanske cerkve v Merrylands,za preostalo pa so dobili posojilo. Prostor je bil ugoden za Slovensko versko in kulturno središče, ker so se Slovenci v večjem številu začeli naseljevati v zahodnih delih Sydneya. 1.januarja 1970 je bila prva maša v preurejeni cerkvi in tako se je nadaljevalo vsako nedeljo. Število slovenskih vernikov se je večalo in naraščalo in pod vodstvom p.Valerijana je bila cerkev že konec leta 1972 predelana in obzidana in 21.januarja 1973 jo je blagoslovil Ljubljanski pomožni škof,dr Stanislav Lenič.

Koncem leta 1973 je umrl p. Bernard Ambrožič in pater Valerijan je dobil iz domovine vrsto pridnih pomočnikov, ki so drug za drugim prihajali za nekaj let in se nato spet vračali v domovino. Iz domovine so prišle na pomoč tudi sestre frančiškanke, najprej v Melbourne, leta 1972 pa so prišle tudi v Sydney in s svojim delom veliko pripomogle k uspehu Verskega Središča.Pod vodstvom p. Valerijana je bilo Versko središče tako uspešno, da so brez težav kupili dve sosednji hiši in na tem mestu je bila zgrajena cerkvena dvorana, ki jo je leta 1983 blagoslovil ljubljanski nadškof dr Alojzij Šuštar. Versko središče je postajalo vse bolj pomembno, saj so se rojaki poleg redne službe božje udeleževali tam tudi piknikov,plesov in koncertov, otroci so prihajali v slovensko šolo, pevci v pevski zbor,v prostorih Verskega središča pa sta imeli svoj sedež tudi Igralska družina in kasneje arhivska organizacija HASA.

Pater Valerijan je poleg svoje duhovniške službe vsa leta opravljal tudi delo socialnega delavca med slovenskimu rojaki,pomagal jim je z nasveti in tudi osebno pri urejanju njigovih dokumentov,pokojnin,obiskovanja bolnikov,nameščanja v domove za stare ali pri urejanju pogrebov.Z njim smo slavili vrsto jubilejev,srebrno mašo,zlato mašo, njegovo šestdesetlenico in sedemdesetletnico. Z njim smo se veselili, ko je prejel visoko Australsko odlikovanje Order of Australija za njegovo življenjsko delo v Australiji in tudi odlikovanje Predsednika Republike Slovenije za njegove zasluge med slovenskimi izseljenci.Ko je prisel čas za njegovo upokojitev, smo enoglasno protestirali pisali prošnje in pritožbe in dosegli, da je še nadalje ostal med nami,čeprav so se razmere precej poslabšale.Zadnje sestre frančiškanke so se vrnile v domovino leta 1997 in ni bilo mogoče najti nikogar, ki bi jih zamenjal. Število duhovnikov v Australiji se je zmanjšalo, patri morajo drug drugega zamenjati, kadar ima kdo od njih dopust in pri visoki starosti je postajalo vse težje za patra Valerijana, da je opravljal redne nedeljske obiske s službo božjo:en teden v Wollongongu,drugi teden v Canberri,tretji teden v Newcastlu in četrti v Brisbane in vse to poleg redne službe božje doma v Sydneyu. In vendar mu nikoli ni nič preveč težko. Obiskovanje bolnikov in umirajočih med slovenskimi rojaki, ki so raztreseni širom štirimiljonskega mesta Sydneya in ki so v današnjem času vse bolj pogosti;pogrebi, ki jih je vedno več in ki tudi patru vse bolj sežejo v srce, saj so med njimi pogosti prijatelji in sodelavci, s katerimi so skupaj delali tudi po 40 let. Vse to pa včasih v vročini, ki seže kdaj pa kdaj skoraj do 40 stopinj . Ne, ni lahko.

Pater Valerijan si je že nekaj časa želel, da bi se upokojil in prepustil vodstvo verskega središča nekomu mlajšemu, sam pa da bi samo še malo pomagal » dokler lahko še napravi kaj dobrega » kakor pravi vedno.

Sedaj smo dobili mladega duhovnika,patra Darka Žnidaršiča, ki je prišel in zamenjal patra Filipa Rupnika, potem,ko je le-ta preživel z nami zadnjih nekaj let, sedaj pa je odšel nazaj v Slovenijo,v Novo Štifto.Pater Darko je mlad in poln energije in načrtov, kakor je bil pater Valerijan, ko je prišel v Australijo pred 43 leti in koncem januarja 2006 je tudi formalno prevzel vodstvo Verskega Središča Merrylands.

Pater Valerijan pa naj bi vsaj delno užival zasluženi počitek, kar pa bolj malo verjamemo,saj je še vedno pripravljen prijeti za delo,kjer je potrebno.Posebno starejši člani slovenske skupnosti bomo še vedno računali nanj kot na dobrega, izkušenega in modrega prijatelja.

Pater Valerijan ni samo naš duhovnik, on je naš oče, svetovalec, zaupnik in pomočnik, njegova dobrota in skoraj otroško zaupanje v Boga in Mater božjo je vzbudila v naših srcih globoko ljubezen in spoštovanje do njega.

In kaj pravi on,če ga vprašaš,kaj on misli,kakšni so njegovi načrti?
S toplim nasmehom pravi :«Kakor bo Bog hotel!«

Naj mu Bog da zdravja in še veliko let med nami !