Pet milijonov cvetov se razcvete v našem glavnem mestu Canberri vsako leto koncem meseca septembra in v začetku oktobra in množice ljudi si pridejo ogledat skrbno planirano lepoto narave v vseh barvah mavrice.
Tudi popotniki iz našega kluba Triglav Panthers so se podali na pot z avtobusom, čeprav so mnogi že večkrat videli «Floriado«, vendar lepote se nihče ne naveliča. Podali smo se na pot precej zgodaj, saj je do Canberre dolga pot in prvi pogled na lepoto nasadov tulipanov smo videli že ob jutranjem odmoru v mestecu Mittagong, kjer se vedno ustavimo za kavo in pecivo. Park v Mittagongu je bil kot pisana preproga vseh barv in kava se je lepo prilrgla v jutranjem hladu.Družba je bila prijetna, saj se po toliko potovanjih že vsi dobro poznamo med seboj.
Mihelca Sustersic je pripeljala s seboj sestro Anico Stare , na obisku iz Slovenije .Ani je bila včasih tudi avstralska Slovenka, vendar se je z družino že davno vrnila v staro domovino, sedaj pa vsi člani družine delijo življenje med obema domovinama.

Zora, Ani, Mihelca in  Vilma

Tole stavbo za nami v Mittagongu pa predelujejo  ze leta in leta, pravijo Nezika,Marija in Mojca

Cvetni nasadi na obali jezera v Canberri so se začeli z razstavnimi paviljoni in množicami obiskovalcev. Ogledali smo si tudi razstavne prostore z gledališkimi kostumi in umetniško urejene darilne košarice cvetja Interflore. Poskusili smo tudi vino v paviljonu Vinograda Lindemans in se med cvetnimi nasadi srečali z rojaki, ki živijo v Canberri. Ogledali smo si tudi nasad, posvečen darovalcem telesnih delov in tkiva v zahvalnem vrtu.Težko se je bilo odločiti ,kateri del cvetnih nasdov je bil najlepši.

Med nasadi  Floriade

Srecanje z  rojaki iz  Canberre

V zahvalnem vrtu

Pred Lindemans paviljonom

Po kosilu v bližnjem klubu smo obiskali Narodno umetnostno galerijo, kjer smo si ogledali  zaklade umetnosti skozi vsa zgodovinska obdobja Avstralije. Da bi si lahko vse natančno ogledali, bi seveda rabili kotalke, tako veliki in obširni so razstavni prostori

In ze smo bili pripravljeni na pot  domov

V mesecu avgustu smo obiskali obmorsko mestece  Manly.
Jutranji promet  nas je  precej zadržal na poti  tako, da smo bili veseli jutranjega okrepčila na obali z lepim razgledom na morje.

Jutranja kava na obali

Po okrepčilu  smo se napotili v  Oceanworld, kjer smo si ogledali  pisano zbirko  morskih prebivalcev v velikem akvariju.

Pred vhodom v Oceanworld

Uslužbenka akvarija nas je popeljala  po  podvodnih tunelih in nam obrazložila lastnosti  in posebnosti posameznih majhnih in  velikih prebivalcev  globin.

V akvariju

Z višin smo si ogledali še prelepo panoramo Sydneyskega  zaliva in mesta in že je bil čas za kosilo.

Pogled na Sydney

Za kosilo smo se podali  v hotel Novotel, kjer  so nam v restavraciji ZALI postregli z nadvse  elegqntnim in okusnim “buffet” kosilom , nakar smo obiskali še razstavo  slik in keramike v umetnostni galeriji in že je bil čas, da  se vrnemo domov.

V mesecu juniju smo najprej obiskali  Fagan Park pri Galstonu , pravi raj za  družinske izlete, z ribnikom, nasadi in velikim prostorom z BBQ pripravami, paviljoni in mizami. Za kosilo smo se ustavili v “Burning Log “gledališki restavraciji, kjer so nam poleg okusnega kosila postregli še z zabavnim programom pesmi in šaljivih skečev. Na poti domov smo se ustavili še v Swanes rastlinjaku v Duralu, katerega posebnost so posebno številne vrste vrtnic in drugega cvetja.

V Fagan Parku

Na igriscu v  Fagan Parku

S pevko v  Burning Logu

Pred  restavracijo Burning

V Swanes Nursery

V juliju smo se najprej ustavili za jutranjo kavo in pecivo v Japonskih vrtovih v mestecu Auburn in večina izletnikov je bila presenečena, da se praktično sredi mestga najde tako lepa oaza miru in lepote.
Pot smo nadaljevali v mesto, kjer smo se v Darling Harbour vkrcali na ladjo “Rhythmboat” slovenskega rojaka Alana Berkopca. Ob nekajurnem križarjenju po morju so nam postregli z okusnim kosilom po izbiri, nas zabavali z živo glasbo, poleg  tega pa nas je razveselil mladenič, ki nas bi z izgledom in žametnim glasom skoraj prepričal, da je Elvis Prestley še vedno med nami.
Navdušeni in zadovoljni smo se pod večer vrnili domov.

V Japonskem Vrtu v  Auburnu

Pred spominsko steno priseljecev  v Darling HArbour

Cvetka je zaplesala z  Elvisom

Vinko Ovijac s sorodnikoma iz domovine Marjanom in Manico Kastelic

Ob koncu  izleta

Imeli smo srečo, da je bilo po celem tednu deževja nad vse lepo in sončno vreme, bolj podobno sončnemu majskemu dnevu doma v Sloveniji.

Kadar sliši človek ime Reptile Park, si predstavlja, da bo videl tam samo kače, krokodile in kuščarje  in nič drugega. Ni res! V lepo urejenem živalskem vrtu se vidi tudi veliko drugih zanimivih živali, največ takih ki jim je domovina Australija, pa  tudi drugih.

Vhod v reptile Park

Ob vstopu v Reptile Park so nam v jedilnici na prostem najprej postregli s kavo ali čajem in odličnimi svežimi “sconami”, še toplimi, ravno iz peči in nanje smo lahko naložili po želji jagodne marmelade in sveže stepene smetane- Ummmm, Yam!

Z zivalmi na poljani 100_7356
Zatem so nam dali zemljevid živalskega vrta in vrečko hrane za živali in na prijetni ograjeni livadi so nas pričakali kengeruji vseh barv in velikosti, emu-ji in race in druge pernate živali za katere niti nisem sigurna, kako se imenujejo.Vrečke so bile kmalu prazne in nadaljevali smo pot do ograd z wombati, želvami vseh velikosti, kuščarjev od najmanjših pa vse do ribnika s krokodili, velikih kletk s koalami, “tasmanian devils”, s papigami vseh barv pa do vhoda skozi usta ogromnega krokodila v klimatizirane prostore, kjer stanujejo kače in pajki. Brrrrr!

Vhod skozi krokodilova usta 

Po obisku Reptile parka smo obiskali še Winter Park, kjer pripravljajo čokolado in kozarce medu, zraven pa tudi marmelade in paradižnikove omake, ki imajo okus, kot da jih je pripravila stara mama v davnih časih v naši stari domovini.
Po kosilu v Klubu v Gosfordu smo se odpravili proti domu.

Pred odhodom iz parka domov

V mesecu juniju bo verjetno že bolj hladno, zato smo za izlet v Juniju izbrali poleg Fagan parka pri Galstonu. Tudi komedijsko gledališče “Burning Log” s kosilom, kjer bomo prav gotovo preživeli prijetno popoldne.

Vinska klet Port Stephens

V mesecu marcu smo šli na daljši izlet na obisk vinske kleti v Port Stephens in nato v Nelson Bay. V Port Stephens smo poskusili dobra vina in jih nekaj tudi nakupili, nakar smo odkrili v Nelson Bay čudovito restavracijo z imenom »Black Olive«,na dvignjeni terasi z razgledom na morje, še lepši pogled pa je bil na velike krožnike , napolnjene z pečenimi ribami, rakci, ostrigami na tri načine in drugimi školjkami, skupaj s prilogami , salato in dobrim vinom, tako, da so vsi glasovali, da se drug teden ponovno vrnemo že samo zaradi kosila.

Po kosilu smo se vkrcali na udobno ladjo, ki ima verjetno dogovor z  delfini, saj so nas prišli kaj kmalu pozdravit- in že je bilo pozno popoldne in čas, da se vrnemo domov.

Naslednji mesec pa si bomo ogledali Illawara Fly Sky Walk nad drevesnimi krošnjami na Južni Obali, s kosilom v Nowri. Nasvidenje!

JUTRANJA KAVA V HORNSBY

POSKUSNJA VINA 100_6864.JPG

Vilma in  Silva pri bogatem kosilu

Na ladji 

V pristaniscu 

V deževnem mesescu Februarju  smo spet enkrat imeli srečo; en teden pred  izletom je lilo kot iz škafa, en teden po izletu je spet  deževalo, dan izleta , ko smo  se odpravili na  Centralno obalo NSW pa smo imeli prelep sončen  dan, kakor po naročilu.

V obmorskem mestecu Erina  smo obiskali   St Fiacre’s Distilery, kombinacijo zeliščnih vrtov in distilerije, kjer pripravljajo  čudovite zeliščne likerje. Ki smo jih poskusili, potem, ko so nam v vrtnem paviljonu postregli z odličnim Devonshire zajtrkom- kavo in svežimi  skonami , jagodno marmelado in tolčeno smetano.
Po okusnem kosilo v krajevnem klubu  smo šli hranit pelikane v Entrance , kjer  se  vsako popoldne ob 3.30 PM zberejo stotine  the  velikih  morskih ptic, v veliko veselje številnih  turistov, ki si pridejo ogledat to zanimivo atrakcijo.
In nato domov v  Sydney…

V zeliscnem vrtu 


Mihelca pri zajtrku

Zajtrk  v paviljonu 

V distileriji  

Ljudje imajo vedno radi izlete z ladjo in naše križarjenje z ladjo Macquarie Star ni bilo izjema.

Autobus je bil poln do zadnjega  sedeža in spet enkrat je ravno pravočasno prenehalo deževati, ko smo se odpravili iz  Kluba Triglav proti Centralni obali ob morju. Po kratkem postanku v mestecu Hornsby in jutranji kavi in pecivu v Ourimbi smo se vkrcali na ladjo Macquarie Star in se odpeljali na dvourno križarjenje po jezeru Macquarie. Na ladji smo imeli tudi skupino obiskovalcev iz Slovenije, ki so z veseljem občudovali prelepo avstralsko naravo.Sončen dan, lepa narava , prijetna družba, kaj bi si še več želeli?

Pred ladjo Macquarie  Star v Torontu 

Po krožnji vožnji po jezeru smo se napotili v East Maitland klub na okusno kosilo in  nato domov, vsi zadovoljni, da smo preživeli lep dan.

Eden obiskovalcev, Jernej, je glavni chef v veliki restavraciji v Šentjurju pri Celju.V našem Klubu Triglav se je dogovoril, da bo naslednji dan, v petek prišel poiskusit “na prakso” v triglavsko kuhinjo, Restaurant “Flavours”, na večer, ko je ponavadi največ dela. Hitro se je vživel v system restavracije in vsi sodelavci so ga pohvalili, kako priden, spreten in sposoben kuhar je. Škoda, da mu je bil čas počitnic v Avstraliji tako kratko odmerjen.

Obiski iz Slovenije -Justi in Emil s  sorodniki in prijatelji 

JERNEJ in  eden od  chefov kluba-FREEMAN

V mesecu septembru se vsako leto začnejo obiski cvetočih nasadov v Canberri ali v Bowralu, kjer se specializirajo v cvetnih nasadih tulipanov.
Ko smo se najprej ustavili v Mittagongu, kjer ponavadi v mestnem parku popijemo našo jutranjo kavo s piškoti in dodamo tudi kako žlico “kačje sline”, smo videli, da je mestni park v Mittagongu olepšan z nasadi tulipanov vseh barv.
Še lepši pa je bil mestni park v mestecu Bowral, kjer smo naleteli na prvi dan Festivala Tulipanov, ki se je v tem mestu začel s številnimi kioski in stojnicami vse ob robu parka, napolnjenega s cvetjem. Imeli smo srečo, da so se viharni vetrovi, ki so en dan prej skoraj dvigali strehe, na dan našega obiska več ali manj polegli in da niso uničili prelepih nasadov cvetja.
Po okusnem kosilu v klubu v Mittagongu smo si ogledali še Chinoiserie vrt, kjer so nam med neštetimi različnimi nasadi posebno pritegnile pozornost cvetoče peonije  vseh barv z njihovimi ogromnimi cvetovi, ki izgledajo, kot da so narejeni iz svile za okras ženskih klobukov. .
In že je bil čas, da gremo domov!

Pri  tulipanih v Mittagongu

Martha v Bowralu

Cvetje, cvetje..

Nasadi za prodajo

V mesecu avgustu je avtobus iz kluba Triglav  odpeljal proti mestecu Morisset, prav na pragu Hunter Valley, kjer ima v preurejeni stavbi stare pekarne igralka in pevka Tony Stevens majhno gledališče/restavracijo.

Pred restavracijo  Aunt Mollys

Na vrtu Tete Molly 

Posvetilo na  vrtu

Imeli smo lep sončen dan in v prijetnem podeželskem okolju smo delili prostor z drugimi izletniki, ki so imeli enako idejo kot mi-preživeti prijeten dan s pesmijo in šalami, medtem, ko so nas postregli z okusnim domaćim kosilom.
Igralka in pevka Tony Stevens je dobro znana kot pevka in komedijantka, ki pogosto s svojim programom nastopa tudi v klubih  in prav gotovo ji nikoli ne zmanjka ne besede ne pesmi.  Kmalu smo vsi prepevali z njo stare priljubljene pesmi ali se smejali duhovitim šalam.
Za njo je nastopila še druga pevka z redkim talentom za jodlanje.Ob spremljavi kitare in klavirja smo vsi skupaj prepevali in kar žal nam je bilo, ko smo se morali odpraviti domov.

Photo:Tony Stevens in Angela Hayden

Domotožje po belem božičnem času v domovini je krivo, da se veliko priseljencev ne more sprijazniti z vročim decemberskim časom na južni polobli in pogosto se v najhladnemšem času leta- v mesecu juliju – spomnijo na božični čas v domovini s tem, da praznujejo »Božič v Juliju« z praznovanjem, ki ima vsaj na zunaj podobnost z božičnim časom v stari domovini.
Julijski izlet nas je popeljal najprej na obisk Symbio živalskega vrta v Helensburghu blizu Wollongonga, kjer so na sorazmerno majhnem koščku divjine začeli z gojitvenim za divje živali iz Australije, Tasmanije in še nekatere druge ogrožene vrste , da bi jim pomagali v borbi proti izumiranju. Symbio zatočišče je blizu Sydneya in zelo lepo urejeno, tako, da je še posebno privlačno za družine z otroki, kar je bilo tudi jasno videti posebno v juliju, ko je bil čas šolskih počitnic.

Feeding Kangaroos

Young Rebecca and koala

Michael Kinkela  and  white peacock

Alpaca and  Maria  Ritlop

Po ogledu zoološkega vrta smo se odpeljali v Kembla Grange, kjer stoji prikupen klub Germania.Iz tradicionalnega nemškega jedilnika smo si izbrali pojedino za »Christmas in july » kosilo, ki smo ga zalili z dobrim vinom in končali s tradicionalnim nemškim »Štrudlom«  .

Xmas in July lunch in Germania

In festive mood 

Young Michael and  Anica Kinkela 

Brozic Marija with Rebecca and young Michael

strudel, yum yum

Na izlet v mesecu juniju smo  se namenili na križarjenje po Sydneyskem pristaniškem zalivu. Na poti v Darling Harbour smo  se ustavili v idiličnem Sydney Olympic parku za jutranje okrepčilo.Ogledali smo si  jezero z račkami in nekateri so se celo poskusili popeljati z bicikli po lepih poteh parka


On the Bicycle Sam

Morning Tea in Olympic park

V Darling Harbour pristanišču smo se zbrali pri ladju Rhythmboat, ki nas je čakala prav na mestu , kjer so na »Welcome Wall« zapisana imena množice priseljencev, ki so jih prinesle ladje čez morja in mnogi med nami so našli mad tisoči imen tudi svoje ime.

Berginc family  found their names on  Welcome  Wall

Ladja Rhythmboat je last slovenskega rojaka Allana Berkopca in za zelo zmerno ceno smo uživali v preko triurni vožnji po morju s buffet kosilom, ki je bilo z ozirom na lastnika Slovenca natančno po našem okusu.

In  front of the Rhytmboat

Lastnik ladje  Allan Berkopec in Martha Magajna

Po kosilu pa smo uživali v nastopu »Salsa Explosion« z exotičnimi plesalkami in plesalci, ki so kmalu vzpodbudili tudi publiko, da so preiskusili svoje sposobnosti v živahnem plesu. Kako prijeten način preživeti sobotno popoldne!

We never  had  Teachers  like that .Viva Salsa

Salsa Lesson

Marta  nad  Juan  were  the winners in  salsa  competition 

Posebno dobra stran je, da ni potrebno, da mora biti nekdo član avtobusne skupine, križarjenje po morju s kosilom v soboto popoldne je na rednem programmu Rhythm Boat Cruises in se ga udeleži tudi vsak posameznik sam ali z družino in prijatelji,le prijaviti se mora prej Allanu. ( tel 0419 555 202. ali 9879 3942)

Majski izlet nas je popeljal na obisk v Belgenny Farm,domačijo družine Macarthur z zgodovino prepojenim posestvom prvih evropskih naseljencev, po katerih nosi ime cela pokrajina.Ogledali smo si zgodovinsko zaščitene stavbe, kjer je bilo še dobro vidno, kakšno je bilo življenje v tistih zgodnjih dneh,v času konjskih vpreg in trdega dela, kaznjencev in gopode, prvih nasadov evropskih kultur in starodavnih  grobov nekdanjih gospodarjev.
V skladu z okoljem so nas postregli s tradicionalnim » tea  and  scones« zajtrkom, ki mu je sledilo kosilo s kitajskim banquetom v Camden klubu in pokušnjo vin v bližnji vinarni.

"na zdravje!"

Morning  Tea  

Entrance  to the barn, turned in the  function hall

Morning  Tea  

Sophia and  Danilo  at tne grave of the  Flying  King  horse, died  in the year  1836

Konec  februarja smo šli na izlet v  drugo smer iz  Sydneya,  proti  goram.  Po vztrajnem deževju kot smo ga imeli v Sydneyu in okolici v zadnjih tednih meseca februarja,smo se prav resno bali, da  se nam  bo vremo pokvarilo. Imeli smo pa le srečo in zjutraj je res malo rosilo, ko pa smo prisli do lepih botaničnih vrtov v Mt Tomah, je bil prav lep jesenski dan in preživeli smo prav prijetno dopoldne med drevjem in grmičevjem iz vseh celin.

V Mt Tomah vrtovih

Sofija  brought  a  bottle of  home brewed  to keep  us  warm

Za kosilo smo šli v Kurrajong Heights hotel, kjer nam je mladi chef Stewart pripravil odlično kosilo,zraven smo uživali v  lepem razgledu s terase  hotela .

The  Chef  at Kurrajong Heights  hotel  Stewart  Dunn  provided  excellent  lunch  

The  men  were in  really good  mood 

Zatem pa smo še poskusili vino v Tizzana winery, eni od najstarejših vinskih kleti, z okusnim vinom in prelepim razgledom na vinograde.- in že je bil čas, da gremo domov.

Razgled na vinograde

The ladies  tried   some  late  grapes  on  the   vines

Začetku aprila zorijo kostanji in naša avtobusna skupina se je pripravila na nabiranje. Za nabiranje kostanja so potrebni močni čevlji, s katerimi stopiš na bodečo kostanjevo ježico in jo odpreš, upogljiv hrbet, saj je treba vsak kostanj pobrati s tal in zraven mogoče še rokavice, da te bodice ježic ne opikajo preveč.
Kostanjeva drevesa v Avstraliji so veliko nižja, kot njihovi sorodniki v Evropi, tako, da bi lahko obirali sadeže kar z drevesa, vendar kostanji, ki so še na drevesu, niso še prav zreli in zato je treba pobirati tiste, ki so že sami od sebe padli na tla.
Precej smo se bali, da bomo imeli deževen in čemeren dan, saj je že tri dni pred izletom močno deževalo in imeli smo prav, že navsezgodaj nas je pozdravil dež, tako, da se nismo mogli ustaviti za jutranje okrepčilo v prikupnem parku v Mittagongu, kjer  se ponavadi ustavimo, saj tam ni nobenega zavetja pred slabim vremenom.Nadaljevali smo pot do Berime, kjer so mestni očetje postavili v park lepo, veliko in udobno streho z mizami in klopmi, kjer smo se ustavili in okrepčali z vročo kavo, pecivom in požirkom  domačega žganja, tako, da so bili vsi prav dobre volje.
Na fotografiji zgoraj: Sofija ima vedno dobro okrepčilo s seboj 

Vec kot polna vedra in dobro razpolozenje

In glej, skoraj pri vhodu v kmetijo, kjer imajo velik kostanjev sadovnjak, je prenehalo deževati in tako je tudi ostalo, vse do opoldne, ko smo se s polnimi vedri zbrali v velikem »shedu », kjer je naš George s pomočniki in pomočnicami medtem nad žarečim ogljem spekel dovolj kostanja, da smo se vsi lahko posladkali z okusno in dišečo poslastico, ki nas je spominjala na zimske dneve v domovini, ko so včasih v zasneženih mestih na vsakem oglu prodajali sveže pečeni kostanj, zavit v časopisne vrećke.

Jutranje okrepcilo v Berimi

Kosilo smo imeli v Mittagongu, kjer so nas  v RSL klubu imenitno postregli z  »buffet« kosilom. Spet je začelo deževati, mi pa smo sedeli na toplem ob obloženi mizi in skozi široka okna gledali kako pada dež. Ko smo se ponovno odpravili naprej v Berimo, je spet  prenehalo deževati tako, da smo vsi menili, da smo morali že nekaj napraviti prav in Bogu po volji, da je tako lepo poskrbell za nas.V Berimi smo si ogledali » Art in craft » trgovine in galerije in  našli marsikaj zanimivega in nenavadnega med  izdelki, kar nas je premotilo, da o sladoledu, pripravljenem po starih domačih receptih sploh ne govorimo.
Veseli in zadovoljni smo se vrnili nazaj v Triglav Panthers klub, kjer nas je pričakalo lepo sončno vreme. Kot zanalašč !

V zavetju pod streho

Mmmmmm, sladoled

George in Toni sta pekla kostanje

Marija in Toni pred trgovino v Berimi

Zora, Marija in Fred

Zora in Mihelca nabirata kostanje