7. VELIKONOČNA NEDELJA
MAŠNI NAMENI:
Sobota, 16. maj ob 11. uri: za + mamo OLGO POKLAR, 8. obl.(družini Poklar in Scandrett-Smith); SPOMINA: za + teto ŠTEFANO POKLAR (družini Poklar in Scandrett-Smith); za + mamo MARIJANO FRANK, 15. obl. (John in hčerka Alenčica Read z družino).
Prvo berilo: Vpričo njih je šel v nebo
Odpev: BOG SE DVIGA MED VZKLIKANJEM
Drugo berilo: Posadil ga je na svojo desnico v nebesih
Evangelij: Jezus ima vso oblast v nebesih in na zemlji
DUHOVNA MISEL – Če hočeš priti v nebesa, se ni treba odpraviti na dolgo in nevarno pot. Ostani, kjer si, bodi, kar si, stori, kar je treba. Izpolni, kar tisti trenutek terja od tebe dolžnost, kar ti nalaga vest, kar pričakujejo od tebe ljudje, kar ti narekujejo okoliščine in kar spoznaš, da je božja volja. Tako je delal Jezus. Vrata, kjer sta se zanj stikala nebesa in zemlja, so bila prav tam, kjer je tisti trenutek izpolnjeval Očetovo voljo. Ta mu je bila tako sveta, da jo je imenoval kar jed. »Moja jed je, da izvršujem voljo svojega Očeta.« Izpolnjeval jo je zvesto, dobro, od ure do ure, vseh triintrideset let. To seveda vedno ni bilo lahko. Človeška narava v njem se je upirala in prosila, naj bi šel kelih mimo nje. Toda on se ni upiral in tudi izbiral ni. Vse je sprejel nase: odgovornost dela, pestrost oznanjevanja, težo trpljenja, grenkobo smrti in veselje vstajenja. Praznik vnebohoda je bil vrhunec in sklep, ki je moral na koncu vsega priti. Bil je vesela vrnitev domov po dobro opravljeni nalogi. Ob prihodu v nebesa je mogel veselo vzklikniti: »Oče, dopolnjeno je!« Kdaj, kje in kako bomo mi doživeli vsak svoj »vnebohod«, ne vemo. Vemo pa nekaj drugega. Kadarkoli smo tam, kjer nas prav tisti trenutek hoče imeti Bog, in če delamo, kar On od nas pričakuje, smo tik pred vrati, na katerih piše: Tu se nebesa stikajo z zemljo. Zakaj bi iskali drugo pot?
Na današnjo nedeljo v Avstraliji praznujemo GOSPODOV VNEBOHOD (praznik je bil letos v četrtek, 14. maja). Gospodov vnebohod je poleg velike noči in binkošti eden izmed najpomembnejših krščanskih praznikov. Obhajamo ga štirideset dni po veliki noči, saj se je Jezus po svetopisemskem izročilu po vstajenju štirideset dni prikazoval učencem in izbranim pričam, preden je odšel v nebo. Praznik želi poudariti pomen Kristusove bližine z Bogom Očetom in Svetim Duhom. Jezus, ki je z dušo in telesom odšel v nebesa, ostaja med nami prisoten na več načinov. Navzoč je tedaj, ko skupnost verujočih (Cerkev) moli ali poje, v Božji besedi, zapisani v Svetem pismu, v duhovnikovi osebi, ko deluje v Jezusovem imenu, v zakramentih ter na posebej očiten in izrazit način v zakramentu evharistije, ki predstavlja trajno Jezusovo navzočnost.
V mesecu JUNIJU bo maša v soboto, 20. junija ob 11. uri.
GOSPOD, vabiš me, da bi zaživel svojo vero v obliki pristnih odnosov z vsemi svojimi bližnjimi brez obremenilnih predsodkov in preteklih bremen; da bi v vseh: v domačih, sosedih, sodelavcih, v družbi in v Cerkvi gledal v slehernem Tvojo podobo in videl, da je vsak tvoj otrok, v katerega si odtisnil svoje obličje. Gospod, vabiš me, da bi zaživel svojo vero v obliki spoštovanja slehernega življenja, sleherne svobode in ljubezni, pa tudi trpljenja, spoštovanja mladosti in starosti, spoštovanja tudi tvojega stvarstva in naše dediščine, spoštovanja drugačnosti in neuspehov, spoštovanja tudi sebe samega kljub svojim grehom in strahu, dvomom in hrepenenju. Gospod, vabiš me, da bi zaživel svojo vero v obliki sočutja – globokega sočutja z ranjenimi in razočaranimi, sočutja s poraženimi in prestrašenimi, z grešniki in odpisanimi, z iskalci in obupanci, sočutja z žrtvami nasilja, zlorabe in depresije, sočutja z izobčenimi in nemočnimi, ki ne zmorejo več vstati.
p. Pavle Jakop
TU JE DOVOLJEN TUDI SMEH! Pravijo, da se ljudje ne smejejo več. Kakor da bi nad mesti in po ulicah, na hišah in tovarnah, na avtomobilih, avtobusih in vlakih, nad blagajniškimi pulti in okenci v uradih visel velik napis z velikanskimi črkami: Tu smeh ni dovoljen.
Zdi se, da nas je smeh zapustil, ker je v naših bivališčih hkrati z ljubeznijo umrlo tudi veselje. Živimo v turobnem svetu. Sodeč po tisku in radiu, kmalu v naši deželi ne bo več človeka, ki bi bil zadovoljen s tem, kar ima. Izza nepristopnih okopov svojih štirih sten pošiljamo ostre kritike in burne proteste. Ljudje so v sebi umrli od hladu! Ne delaj tako kislega obraza! Ne hodi okoli s tako povešenim nosom! Doma in na ulici bodi nasmejan! Prisrčen, zdrav smeh – ti je danes potreben bolj kot kdaj koli. Smeh osvobaja!
(Phil Bosmans)
O VZVIŠENI IN VELIČASTNI BOG, razsvetli temine mojega srca. Daj mi pravo vero, trdno upanje in popolno ljubezen, razumnost in spoznanje, o Gospod, da se bom držal tvoje svete in resnične zapovedi. Amen.
sv. Frančišek A.