POGREBNA  MAŠA IN POGREB
DUŠANA SAVA LAJOVICA
25.01.1925 – 29.05.2018
V Slovenski  cerkvi  Sv Rafaela,  Merrylands , 14.julija  2018
Foto in tekst Martha Magajna

K pogrebu  Dušana Lajovica  v  soboto  dopoldne  se je  zbrala  v slovenski  cerkvi Sv. Rafaela  v  Merrylands velika množica ljudi, ki so prišli iz  vseh koncev  sveta, da bi  se poslovili  od  patriarha  družine  Lajovic.
Pokojni  Dušan je bil  oče,  mož, »stari papa«, središče in  steber  sveta  svoje  družine, industrialec,

Umrl je Dušan Lajovic, človek z velikim slovenskim srcem!

Pater Ciril Božič, Dušan Lajovic in pater Miha ob obisku za Dušanov rojstni dan 2018 /foto Florjan Auser/
Domoljub in podjetnik Dušan S. Lajovic se je rodil 26. januarja 1925 v Ljubljani. V svoji knjigi Med svobodo in rdečo zvezdo, ki je leta 2003 izšla pri naši (in njegovi založbi) Nova obzorja, je Lajovic popisal svoje zanimivo in bogato življenje. Rodil se je v družini uspešnega tovarnarja, saj je oče Emilustanovil tovarno Tuba v Ljubljani. Po osnovni šoli v Ljubljani so ga starši poslali v zasebno gimnazijo na otok Brač, ki so jo vodili dominikanci.
Zanimiva življenjska zgodba, ki ga je pripeljala v Avstralijo
Kot sam pravi v svojih spominih, je imel lepo otroštvo. »Družina je bila srečna, vsakdo je imel svoje delo in napredovali smo. Veliko smo popotovali in v tem času sem se veliko naučil o ljudeh, deželah in običajih. V času druge svetovne vojne sem deloma živel v Ljubljani, deloma pa v Italiji, in za odraščajočega fanta je bil ta čas poln preizkušenj. Še večje pa so me čakale po vojni, po umiku v Italijo, v begunskih taboriščih in v centru 303 v Trstu, kjer je slovenska armada kraljeve jugoslovanske vojske skušala obveščevalno prodreti v osrčje Titovega režima. Tam so me dvakrat skušali ugrabiti in spraviti čez mejo v Jugoslavijo.
27. januarja 1950 sem se poročil z Aleksandro Hreščak in marca tega leta sva odšla v Bagnoli Camp v Italiji, nato pa prek Neaplja v Avstralijo. V Freemantlu smo pristali 11. junija 1950. Septembra istega leta sva s Sašo odpotovala v Sydney in začela novo življenje v najini drugi domovini. Leta 1957 je bil tam ustanovljen prvi slovenski klub in predsedoval mu je moj brat. Skupaj z drugimi slovenskimi rodoljubi sva se trudila ohraniti košček slovenske domovine tu, daleč pod Južnim križem. Rodila sta se nama sin Mitja in hčerka Alenka. Na noge sem začel postavljati proizvodnjo tub ter z velikim trudom in tveganjem ustanavljal tovarne po različnih državah Južne Azije in Amerike. Moj brat Mišo je bil izvoljen za senatorja.«S svojim vplivom pomagal k mednarodnem priznanju SlovenijeLeta 1989 so avstralski Slovenci v pričakovanju novih premikov v Sloveniji in ob ustanovitvi Demosa začeli moralno in materialno podpirati novo gibanje z velikim upanjem za prihodnost. Junija 1991 se je Lajovic prvikrat po 46 letih vrnil v Slovenijo, kjer je bil 26. junija navzoč pri razglasitvi samostojne Republike Slovenije.

Vir Demokarcija

Maša za domovino pri Slovenskem društvu Sydney in praznovanje dneva državnosti

Pater Darko Žnidaršič je daroval sv mašo za domovino pri Slovenskem društvu Sydney

Po sv maši pa je Slovensko društvo pripravilo praznovanje s kulturnim programom. Slavnostna govornika sta bila veleposlanica Helena Drnovšek Zorko in častni konzul Tony Tomažin.

POSLOVILI  SMO  SE OD
PATRA  VALERIJANA  JENKA
Merrylands, četrtek,  21 junija 2018
Piše Martha Magajna

Prijatelj iz Ljubljane mi je pisal: Včeraj sem bil na pogrebu p. Valerijana. Bil je skromen, topel, pravzaprav vesel pogreb - prav tak, kot je bil sam p. Valerijan.

Položili so ga  k večnemu počitku že  v torek  na Ljubljanskih Žalah, mi, njegova  družina  iz Sydneya in  iz vseh  krajev kamor ga je nesla pot v dolgih  desetletjih dela med nami, mi  smo  se poslovili od njega  danes, v četrtek, na  dan, ko je običajno sveta maša Molitvene  skupine, katero je p. Valerijan tako z veseljem opravljal in  spremljal od  vsega  začetka,  ko je pomagal  ustanoviti to molitveno  skupino. Zbrali  smo  se  in molili  zanj, da bi njegova  duša  odšla naravnost v naročje  Najvišjega. Ne verjamem pa, da je bil kdo v polni  cerkvi , ki ni bil prepričan,  da je naš  dobri pater, rešen vseh zemeljskih težav sedaj  v družbi  angelov in  svetnikov in da še  vedno  skrbi za nas, kot je  skrbel  dokler je bil med nami. 

Slovo od patra Valerijana v Ljubljani

Umrl je pater
Valerijan Jenko OFM OAM

V petek, 15.6.2018 zgodaj zjutraj je v FRANČIŠKANSKEM SAMOSTANU MARIJINEGA OZNANJENJA V LJUBLJANI UMRL P. VALERIJAN JOŽEF JENKO O. F. M., OAM. Dočakal je 92 let.

Pogrebna sv. maša bo V TOREK, 19.6.2018, ob 2.00 popoldne po krajevnem času v Ljubljani – v župnijski cerkvi vseh svetih na ljubljanskih Žalah in nato pogreb na tamkajšnjem pokopališču.


Rodil se je v Šiški v Ljubljani leta 1926. Mašniško posvečenje je prejel v Lemontu v Ameriki. Nato je služboval v župniji sv. Terezike v Johnstownu v Pensilvaniji in tudi pomagal p. Baziliju pri urejanju lista Ave Maria. Leta 1963 je prispel v Avstralijo za tri leta, kar pa se je podaljšalo v skoraj že petdeset let. Skupaj s p. Bernardom Ambrožičem sta obiskovala priseljenska taborišča v Sydneyju, v katerih je bila večina slovenskih priseljencev, in jim na različne načine pomagala, da so se znašli.

Sožalno pismo
Gorazda Žmavca
Ministra Urada Vlade
Republike Slovenije
za Slovence v zamejstvu in po svetu

Spoštovane rojakinje in rojaki v Avstraliji in Sloveniji!

Ob izgubi vašega dolgoletnega duhovnika in prijatelja p. Valerijana Jenka mi dovolite, da vsej slovenski skupnosti v Avstraliji, pa tudi njegovim sorodnikom in slovenskemu frančiškanskemu redu v svojem imenu in v imenu Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu izrazim iskreno sožalje!

Na Uradu se zavedamo vloge patra Valerijana pri ohranjanju slovenstva med rojaki v Sydneyu in Avstraliji in prepričan sem, da bo še dolgo ostal živ v srcu vaše skupnosti in v spominu domovine Slovenije.
Upam in verjamem, da bodo mnogi sledili njegovemu svetlemu zgledu neomajne zvestobe slovenstvu in nesebičnega dela za ohranjanje slovenstva na tujih tleh.
S spoštovanjem,
Gorazd Žmavc
Minister Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu

Povezava na original pisma

 

Radio Ognjišče
Slovo od patra Valerijana
Pogovor s patrom Valerijanom
iz leta 1997

Urednik Franci Trstenjak ga je aprila 1997 obiskal v Sydneyju in z njim posnel daljši pogovor.
P. Valerijan Jenko je dočakal visoko starost - dvaindevetdeset let in pol, triinsedemdeset let je podaril frančiškanom in šestinšestdeset let služil kot duhovnik v Gospodovem vinogradu. Danes pa iz večnosti odmevajo njegove besede, ki jih je izbral ob enem od svojih jubilejev: »Služil sem – in glejte: služiti je veselje!«
P. Valerijan, hvala vam za vse!

Alfred Brežnik AM,
V slovo patru
Valerijanu Jenku OFM OAM

Od našega dragega patra Valerijana se naše občestvo pri Sv. Rafaelu v Sydneyu v  Merrylandsu ali v Veselovem, kot je ta kraj poimenoval pokojni pater Bernard Ambrožič,  poslavlja že drugič. Prvič je to bilo 23. junija 2014, ko je odšel samo na obisk in kratek oddih v svojo rodno Ljubljano k sorodnikom in bratom frančiškanom. Čeprav ne pri najboljšem zdravju, je šel na pot in se seveda nameraval vrniti,  vendar je usoda ali pa Božja previdnost hotela, da do tega ni prišlo. Pater je v domovini še bolj zbolel in zdravniki v Sloveniji so mu odsvetovali povratek v Avstralijo. Tako je ta začasni obisk postal usoden in pater se k nam ni več vrnil. Tako do pravega slovesa od Avstralije, oziroma naše skupnosti, sploh ni prišlo, na veliko žalost vseh prizadetih: našega občestva pri Sv. Rafaelu, kakor tudi patra samega.

 

SBS Radio
2018 NSW/ACT Slovenian of the year awards at Triglav Club in Sydney

Branko Fabjančič, active within the Slovenian Community in Sydney has more to say about this year's Slovenian of the year awards in NSW and ACT to be held at Triglav Club on Sunday, June 17th. 

RadioSBS
Poučevanje slovenščine me osrečuje.

Marjetka Gojkošek, mlada Ptujčanka, poučuje slovenščino v okviru slovenskega kluba Ivan Cankar v Geelongu.
Pod južnim križem živi šele tri leta in njena pot do uspeha je bila vse prej kot lahka. Njena nadvse zanimiva zgodba spominja na podobne prigode novih priseljencev iz Slovenije, ki sanjajo o boljšem življenju.
Pa se sanje res uresničijo?

SBS Radio
Uspešni na petem kontinentu

Aleš Primc se je z družino preselil v Avstralijo marca lani. Prisluhnite njihovi izjemni zgodbi.

SLOVENIAN LEARNING ONLINE

Slovenian Learning Online (SLO) is a freely accessible online course in Slovene for foreigners, developed at the Centre for Slovene as a Second and Foreign Language in cooperation with the company DigiEd. The course is for all those who wish to learn Slovene on their own in a simple, playful and effective way.
https://www.slonline.si/

REZIDENTSKI STATUS
REPUBLIKE SLOVENIJE

Pojasnilo FURSa
(Finančna Uprava Republike Slovenije):

Brošura mednarodna obdavčitev

Rezidenti Slovenije plačujejo dohodnino od vseh svojih dohodkov, ne glede na to, kje so doseženi (v ali izven Slovenije), nerezidenti pa od dohodkov, ki so pridobljeni v Sloveniji. Davčna obveznost posameznika je torej odvisna od njegovega statusa (rezident, nerezident).

Zakon o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11-UPB7, 24/12, 30/12, 40/12-ZUJF, 75/12 in 94/2012; v nadaljevanju: ZDoh-2) v 6. členu določa pogoje, ki jih mora izpolnjevati fizična oseba, da se šteje za rezidenta Slovenije (uradno prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji, običajno bivališče ali središče svojih osebnih in ekonomskih interesov v Sloveniji, prisotnost v Sloveniji v davčnem letu skupno več kot 183 dni).

Vsi kriteriji pri določanju rezidentskega statusa so enakovredni. Posameznik se tako šteje za rezidenta Slovenije, če izpolnjuje katerikoli pogoj iz 6. člena ZDoh-2.
Več o ugotavljanju rezidentskega statusa najdete na straneh Finančne uprave RS

Če nobeden od kriterijev iz 6. člena ZDoh-2 ni izpolnjen, se oseba šteje za nerezidenta Slovenije . Fizične osebe, ki v Sloveniji formalno nimajo urejenega ustreznega rezidentskega statusa, so dolžne pri davčnem organu urediti svoj rezidentski status. V ta namen sta na spletni strani Davčne uprave RS objavljena vprašalnika za ugotavljanje rezidentskega statusa »Prihod v RS« oziroma »Odhod iz RS«. Praviloma posameznik ob prihodu v Slovenijo predloži izpolnjen vprašalnik »Prihod v RS«, ter ob odhodu iz Slovenije izpolnjen vprašalnik »Odhod iz RS«, pri čemer ni pomembno, ali je posameznik državljan Republike Slovenije ali tujec.

Vendar pa izpolnitev vprašalnika ni pogoj za začetek postopka in ne predstavlja obveznega sestavnega dela vloge za ugotavljanje rezidentskega statusa. Če zavezanec ne želi izpolniti vprašalnika, lahko na drug način dokazuje dejstva in okoliščine, ki vplivajo na njegov rezidentski status. Davčni organ na podlagi vlog za ugotavljanje rezidentskega statusa oziroma po uradni dolžnosti presoja izpolnjevanje pogojev za rezidentski status fizičnih oseb ter o rezidentskem statusu odloči z odločbo.

Hkrati pojasnjujemo, da odjava stalnega oziroma začasnega prebivališča fizičnih oseb v Sloveniji (oziroma prijava začasnega odhoda iz Republike Slovenije) v vseh primerih še nujno ne pomeni, da se bo fizični osebi spremenil rezidentski status iz rezident v nerezident, saj lahko posameznik izpolnjuje katerikoli drugi pogoj za status slovenskega rezidenta iz 6. člena ZDoh-2. Če se fizični osebi rezidentski status ob odhodu iz Slovenije ne spremeni, posledično ni dolžna sprožiti postopka ugotavljanja rezidentskega statusa pri davčnem organu. Zato je navedeno obvestilo zgolj informativne narave, posamezniki pa se za razjasnitev dodatnih vprašanj lahko obrnejo na pristojni davčni urad v Sloveniji .

 

South Australia Newsletter

Dragi Slovenci!

V Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK) skrbimo za ohranjanje slovenske pisne besede, naše poslanstvo pa vidimo tudi v širjenju le-te. Zato članom knjižnice poleg strokovne literature, s katero oskrbujemo študente in zaposlene na Univerzi v Ljubljani ter drugih visokošolskih zavodih, ponujamo v branje tudi neizmerno bogastvo slovenske literature. Prebirajo jo lahko tako v tiskani kot v elektronski obliki.

Ker se zavedamo pomena branja in še posebej širjenja slovenske besede med izseljenimi Slovenci ter njihovimi potomci, smo se ob finančni podpori Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu odločili, da članom Vaše izseljenske skupnosti ponudimo v branje slovenske elektronske knjige, ki so dostopne na spletnem portalu Biblos (http://mreznik.nuk.uni-lj.si/vir/biblos). Portal je namenjen knjižnični izposoji ter nakupu izvirnih slovenskih leposlovnih in strokovnih del ter del, prevedenih v slovenski jezik. Člani NUK imajo trenutno dostop do osnovnega nabora starejšega slovenskega leposlovja in razširjenega nabora strokovnih publikacij z različnih področij, v letu 2016 pa bomo nabor e-knjig dopolnjevali tudi z deli sodobnih slovenskih avtorjev. Za prijavo v Biblos sta potrebni številka članske izkaznice NUK in geslo.

Člane Vaše skupnosti zato vabimo, da se brezplačno včlanijo v NUK in si tako pridobijo možnost izposoje gradiva. V knjižnico se lahko včlanijo tako, da natisnejo in izpolnijo priloženi vpisni list. Prosimo vas, da preverite pristnost podatkov na vpisnih listih ter jih v elektronski obliki vrnete na naslov: izposoja@nuk.uni-lj.si. Po prejemu vpisnega lista jim bomo po elektronski pošti posredovali člansko številko in kratka navodila za prijavo.
Vabljeni k vpisu v NUK in k branju slovenskih knjig!

V imenu ekipe NUK
Helena Janežič,
Vodja Zbirke tiskov Slovencev zunaj RS

Vpisni list

Obvestilo Veleposlaništva
RS v Canberri

Veleposlaništvo Republike Slovenije je prejelo informacijo Ministrstva za finance glede davčnega statusa oseb, ki se odselijo iz Slovenije in njihovih davčnih obveznosti.

V praksi pogosto prihaja do situacij, ko osebe ob odhodu iz Slovenije za daljše časovno obdobje ne uredijo svojega davčnega statusa. V izogib tovrstnim situacijam je Ministrstvo za finance pojasnilo.

Obseg obdavčitve fizičnih oseb je v Sloveniji odvisen od rezidentskega statusa. Rezidenti Slovenije so zavezani za plačilo dohodnine po t.i. » načelu obdavčitve po svetovnem dohodku«, kar pomeni, da so obdavčeni z dohodnino za vse dohodke, ki so jih dosegli v in izven Slovenije. Nerezidenti so zavezani za plačilo dohodnine le od dohodkov, ki imajo vir v Sloveniji.

Z Zakonom o prijavi prebivališča so predpisane obveznosti posameznika iz naslova prijave in odjave stalnega prebivališča. Posameznik mora pred odselitvijo v tujino za stalno v Sloveniji odjaviti stalno prebivali55e.

Poleg navedenega pa so si posamezniki dolžni urediti tudi svoj rezidentski status zaradi odhoda v tujino pri davčnemu organu. Če tega ne storijo, se še vedno štejejo za slovenske rezidente, kar pomeni, da so obdavčeni po načelu svetovnega dohodka.

Več informacij je v prilogi.
Vljudno prosimo, da z informacijo seznanite čim širši krog Slovencev, ki bivajo v tujini, da bodo čim prej lahko uredili svoj davčni status v Sloveniji.

Morebitna dodatna vprašanja stranke lahko naslovijo na Veleposlaništvo RS v Canberri, ki bo od pristojnih organov v Sloveniji pomagalo pridobiti odgovore.

Z lepimi pozdravi,
Veleposlaništvo Republike Slovenije
Canberra

26 Akame Circuit O'Malley ACT 2606 Australia
T: +61 2 6290 0000
F: +61 2 6290 0619
vca@gov.si http://canberra.veleposlanistvo.si/ www.mzz.gov.si