Naslovna stran Home

Arhiv novic2017Arhiv novic 2016 Arhiv novic 2015mojaSlovenija.jpgsvobodnaSlovenija.jpgtheSlovenianMagazineSlovenci.siSlovenian Australian Academic AssociationSlovenian Catholic Missions in AustraliaDruštva organizacije Slovenian clubs, associations and other organisations in Australia Diplomatska predstavništvaOddaja za Slovence po svetu - RTV-Slovenija Slovenski radijski program na radiu SBS Radio 3ZZZ, 92.3 FM - MelbourneRadio Ognjišče v živoMediji Slovenija, Slovenci po svetu, povezaveZakon o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih mejaHistorical Archives for Slovenian in Australians HASA - NSW

Revije in Časopisi

misliNovDec2017
Misli november december
rafarlBozic2017
Rafael Božič 2017
Rafael velika noč 2017rafarlBozic2017
Koledar revije Misli 2018
koledarMisli_2017a.jpg
Koledar revije Misli 2017
Pesniška zbirka patra BazilijaSlovenia News South Australia Misli - ARHIVGlas SlovenijePišite nam Prispevki objavljeni na straneh Stičišča avstralskih Slovencev ne izraajo vedno mnenja uredništva. Avtorji posameznih prispevkov odgovarjajo za svoja mnenja in objave. Prosimo, da nas v kolikor najdete napake, spremembe v naslovih ipd., obvestite. Stičišče avstralskih Slovencev je redno arhivirano v Pandora arhivu v Canberri.
Ohranjajo se samo strani v sistemu Stičišča avstralskih Slovencev, zunanje povezave niso del arhiva!
canberra

staNovice Slovenske
tiskovne agencije STA

Miklavževanje v Klubu Triglav

TriglavMiklavz2017
Miklavževaje  bo  v Klubu Triglav  letos  v  nedeljo, 10.decembra od  12.ure opoldne  dalje. Veliko zabavnih  aktivnosti za otroke in  obisk  Miklavža z  darili za  vse otroke,
Rezervacije nujne , kličite  recepcijo kluba ali Martho Magajna.

Spoštovani in dragi sotrudnik
našega vernega
slovenskega občestva v Melbournu!

V tem adventnem času prihajamo v Vaš dom s tem našim pismom, da se Vam zahvalimo za vso Vašo dobroto in Vas povabimo k našemu slovenskemu praznovanju božiča. Adventni in božični čas nas še posebej milo nagovarjata, da poglobimo svojo vero v učlovečenega Boga Jezusa Kristusa, našega Odrešenika. Adventne, in še prav posebej pa božične slovenske pesmi, nas ganejo do dna duše, saj v nas prebujajo ne le mladostne spomine, ampak predvsem veselje in ljubezen do Boga in bližnjega.

V prihodnje bomo imeli kar nekaj pomembnih dogodkov in praznovanj.

Kew-5_12_2017
Že v torek, 5. decembra 2017, smo imeli v naši cerkvi v Kew somaševanje 30 izseljenskih duhovnikov, ki ga je vodil nadškof Melbourna, dr. Denis J. Hart. S tem smo nekako pričeli z jubilejnim letom 50. obletnice blagoslovitve naše cerkve svetih bratov Cirila in Metoda v Kew. Slovesno bomo to praznovali tretjo nedeljo v oktobru 2018, ko bosta med nami ljubljanski nadškof in metropolit msgr. Stanislav Zore OFM in provincial slovenskih frančiškanov p. Marjan Čuden OFM. Do takrat pa bomo imeli kar nekaj posebnih duhovnih vzpodbud in obiskov.

 

HASA NSW

AndrejaDanielaArhivRSlovenije2017
V ponedeljek,13.novembra smo dobili zelo pomemben obisk v naših  arhivih  HASA NSW. Obiskali sta nas dve arhivistki iz Ministrstva za Kulturo Republike Slovenije- Arhivov  Slovenije, magistra Daniela  Juričič Čargo,  vodja oddelka in pa višja svetovalka Andreja Klasinc Škofljanec. Obe se zanimata za  zgodovinsko gradivo, z različnih področij širše slovenske  skupnosti  doma in po  svetu.  Njun obisk ima namen ustvariti boljšo povezavo med arhivi različnih  slovenskih  organizacij  in društev širom  sveta in Arhivom Slovenije v matični domovini.

SBS Radio
Slovenski arhivistki na uradnem obisku v Avstraliji

V Avstraliji sta bili na delovnem obisku arhivistki iz Arhiva Republike Slovenije.  Danijela Juričič Čargo, ki je vodja oddelka in Andreja Klasinc Škofljanec, višja svetovalka v Arhivu Republike Slovenije v Ljubljani. Več o namenu tega obiska lahko poslušate v tem pogovoru z Danijelo Juričič Čargo.
AndrejaDanielaArhivRSlovenije2017
Na fotografiji na sestanku s člani HASA NSW

RADIO SBS –
SLOVENSKI PROGRAM

Novi razpored slovenskega programa na radiu SBS od 20. novembra 2017 naprej:
VSAKO SOBOTO od 12. ure (opoldne) do 13. ure (do enih popoldne) na AM frekvencah radia
SBS (v Melbournu na frekvenci AM 1224), na digitalnem radiu SBS Radio 1, na digitalni televiziji, SBS Radio 1, na internetnem naslovu: www.sbs.com.au/slovenian bomo lahko poslušali v živo ali kadar koli pozneje.

Prav tako na www.facebook.com/SBSSlovenian ter na iPhone in Android app – SBS Radio
app. Slovensko oddajo na digitalnem radiu lahko poslušamo v Sydneyu, Melbournu, Adelaidi,
Brisbanu, Canberri in Perthu (lokalni čas).
Program na digitalni TV je mogoče sprejemati po vsej Avstraliji (lokalni čas).
V sporočilu nam uprava Radia SBS daje tudi podatek o številu oseb, ki v Avstraliji doma govorijo slovensko – »ABS Census Language Spoken at Home other than English (LANP) data 2011 and 2016«.
V letu 2011 je 4183 oseb zapisalo v popisu, da doma govorijo slovensko; v popisu leta 2016
pa 4089 oseb. Na osnovi podatkov popisa prebivalstva Avstralije Radio SBS vedno naredi tudi novi razpored: nekatere oddaje ukine, uvede nove, nekatere zmanjša ali prestavi na druge
frekvence.
RADIO 3ZZZ Melbourne – SLOVENSKI PROGRAM
FM 92.3 vsako sredo od 7. do 8. ure zvečer

TV Slovenija
Oddaje o rojakih v Avstraliji na slovenski televiziji.
Pogovore je posnel in uredil Jože Možina, ki nas je nedavno obiskal

ANICA IN ALOJZ MARKIČ

V oddaji bomo spoznali izvrstna pričevalca -  zakonca Markič, ki živita v Melburnu v Avstraliji. Anica je svoje zgodnje in tudi težko otroštvo preživela v Prlekiji ločena od staršev. 13 – letna je potem sama po 42 dnevnem potovanju z ladjo prispela v Avstralijo. Spomini iz domovine so prepleteni z revščino in ustrahovanjem, ki so ga pod komunističnim režimom doživljale zlasti verne družin. Začetki v Avstraliji so bili težki, vendar ji je Avstralija hitro postala druga domovina, ki ponuja dobre možnosti za življenje. Anica je od vsega začetka zelo dejavna v slovenski župniji, slovenski skupnosti in bila tudi predsednica Slovenskega društva Melburne.

VIRGIL GOMIZEL I. DEL

Izjemna življenjska zgodba primorskega partizana, ki je povojno »svobodo« užil tako, da je končal na Golem otoku ter kasneje pobegnil in našel novo domovino v Avstraliji. Brez dvoma eno najzanimivejših pričevanj doslej. Leta 1928 rojeni Virgil nam v prvem delu obudi spomine na svojo mladost na domačiji v Križu pri Sežani. Spomni se pritiskov fašizma, tudi na otroke, ko je šolski sluga beležil, kdo govori slovensko, učitelj pa je tiste nato kaznoval. Kot mlad fant se je pridružil partizanom in doživel ognjeni krst. Nihče mu ni povedal ali pokazal kako ravnati z orožjem. Gomizel govori o idealizmu pa tudi o slabi organiziranosti partizanskih enot in o neprestanem bežanju pred sovražnikom.

VIRGIL GOMIZEL 2. DEL

ANICA LAH

Življenjska zgodba Anice Lah je ena najbolj pretresljivih. Rojena je leta 1938 v Plajnskem pri Majšperku, mati jo je zapustila, ko je bila stara devet mesecev. Na svoje otroštvo pri očetu ima trpke spomine, saj je bila kot nezakonski hči zaznamovana in pogosto nesprejeta. Bila je samorastnik in začela služiti že zelo zgodaj. Verjela je obljubam bogatega kmeta, da bo zanjo na njihovi kmetiji življenje boljše in tudi obeti, da se bo pri njegovi ženi izučila za šiviljo so bili mamljivi. Kmalu je izkusila kruto realnost, saj so z njo zelo grobo ravnali in jo grdo izkoriščali. Zaradi preobilice kmečkega dela je velikokrat zamudila pouk ali sploh ni smela oditi v šolo. 18-letna se je odločila, da si bo košček sreče poiskala drugje in je s prijatelji pobegnila čez mejo v Avstrijo, kjer so se nadaljevale nove preizkušnje. Izkusila je avstrijska delovna taborišča, zaslišanja in zapore ter nenazadnje le prispela v Avstralijo, ki je sprejemala samo mlade, zdrave ljudi. Nemudoma je pričela delati in se prilagajati novi deželi. Bilo je težko, vendar ni obupala. Kmalu je tudi spoznala moža Slovenca in skupaj sta zgradila farmo in si ustvarila družino. Anica živi danes v Adelaidi in še vedno rada obišče in je del aktivne slovenske skupnosti, ki še živi v Avstraliji.

DANILO KREŠEVIČ

Pripoved Danila Kreševiča ponudi dragocen vpogled v dejansko dogajanja na Primorskem med vojno in po njej. Nepopisno navdušenje, obljube in velika pričakovanja po vojni so se hitro razblinila in ljudje so v povojni Jugoslaviji zaživeli v velikem pomanjkanju in strahu pred režimom. Rojen je bil leta 1935 v Račicah v Brkinih, ki so bili takrat pod Italijo. Prihaja iz velike družine devetih otrok. Njegovi starši so bili podjetni in so imeli trgovino. Ko je začela vojna so njegove starejše brate mobilizirali v italijansko vojsko, a nekaterim je uspelo pobegnili v partizane. Danilo se spominja, da so bili osvoboditve zelo veseli in so se nadejali svobode in lepšega življenja. Čeprav so bili bratje v partizanskih vrstah jim je povojni komunistični režim zasegel trgovino in zaprl očeta. Zapor v Sežani je bil za očeta usoden, saj je za posledicami trpljenja kmalu umrl. Po vojni pa se je vzdušje zelo spremenilo tudi med domačini. Predvojna sproščenost, prijateljstvo in sodelovanje med ljudmi se je razblinilo. Prevladal je strah kdaj bo kdo kaj napačnega rekel in kdo ga bo prijavil. Življenje je bilo težko in postopoma so se vasi začele prazniti – zlasti mladi so množično bežali iz socialističnega »raja« v Italijo in naprej po svetu. Tako je tudi iz njihove družine 9 otrok kar 7 zapustilo domovino in zbežalo s trebuhom za kruhom. Danilo pove, da je v času 1948/49 iz njegove vasi in okolice pobegnilo okoli 120 mladih fantov. On sam je po begu čez mejo pristal v begunskem taborišču, kjer so vladale težke razmere. Naposled je prispel v Avstralijo, kjer si je s pridnim delom in zavzetostjo ustvaril družino ter uredil življenje. Ima štiri otroke in kopico vnukov, zelo pa ga je prizadela nedavna smrt soproge. Danilo Kreševič je zvest član in podpornik slovenske cerkve v Adelajdi. Bil je tudi pomemben sodelavec in pobudnik za nastanek slovenksega društva, kjer vseskozi radodarno in aktivno sodeluje. Čeprav je kot mladenič odšel v Avstralijo, kjer si je ustvaril novo življenje, se mu orosijo oči, ko se spomni domovine, saj je njegovo srce še vedno močno vezano na Slovenijo.

Albina in Branko Kalc

Pričevanje Albine in Branka Kalc je med najbolj atraktivnimi, saj sta njuni življenjski zgodbi prepletata z optimizmom in celo humorjem, ki nam veliko pove o sproščenem življenju naših izseljencev v Avstraliji. Oba pričevalca prihajata iz okolice Ilirske Bistrice in danes živita v Adelajdi. Albina, rojena Vičič leta 1937, je zelo zgodaj izgubila starše in svoje rano otroštvo z bratom in sestro preživela pri babici, kjer je doživela tudi nemški požig vasi. Ves čas so živeli zelo skromno, vojna pa jih je pahnila v še večjo revščino in različne oblike zatiranja in tudi konec vojne ni prinese prave svobode. Zato je Albina kmalu po smrti babice odšla s trebuhom za kruhom v svet, v drugem poskusu uspela zbežati čez mejo in pristala v Avstraliji, kjer je spoznala tudi moža. Branko Kalc, ki se je leta 1934 rodil v Kuteževem pri Ilirski Bistrici, se kot otrok spominja grozot vojne in množice nemških vojakov, ki so se ob koncu vojne umikal. Kot otrok je bil priča posledicam povojnih pobojev, saj so trupla ujetih Nemcev ležala vsepovsod. Branko se spominja, kako so bili starši in sploh starejša generacija sprva navdušeni potem pa razočarani nad delovanjem nove oblasti, saj ni bilo niti približno tako, kot so obljubljali med vojno. Bila je revščina, lakota, pomanjkanje ob vsem tem pa še pritiski komunistične oblasti, ki je ljudi silila v svoje politične projekte. Sklenil je, da pobegne čez mejo, kot so to storili že mnogi pred njim in za njim. V Brkinih, pove z žalostjo, so se takrat po vojni, ko je nastopila »svoboda« izpraznile vasi. Odhajali so seveda mladi fantje in dekleta in ti kraji si do danes niso opomogli. Branko je v Avstralijo prišel iz Barija, kamor se je kot prevajalec umaknil iz Trsta, saj mu je bila udba za petami. V Avstraliji sta se z Albino poročila, dobila dve hčeri in sedaj že vnuke. Oba sta bila zelo dejavna v slovenski skupnosti in župniji, najprej v Sydneyu, sedaj pa v Adelaidi. Avstralije jima je omogočila dober zaslužek tako, da sta potovala po celem svetu. Prav v času vojne za Slovenijo sta bila v domovini, kjer se je Branko celo prijavil za Teritorialno obrambo. Avstralija je njun drugi dom, prvi pa ostaja v srcu in spominih vedno le Slovenija.

Dragi Slovenci!

V Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK) skrbimo za ohranjanje slovenske pisne besede, naše poslanstvo pa vidimo tudi v širjenju le-te. Zato članom knjižnice poleg strokovne literature, s katero oskrbujemo študente in zaposlene na Univerzi v Ljubljani ter drugih visokošolskih zavodih, ponujamo v branje tudi neizmerno bogastvo slovenske literature. Prebirajo jo lahko tako v tiskani kot v elektronski obliki.

Ker se zavedamo pomena branja in še posebej širjenja slovenske besede med izseljenimi Slovenci ter njihovimi potomci, smo se ob finančni podpori Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu odločili, da članom Vaše izseljenske skupnosti ponudimo v branje slovenske elektronske knjige, ki so dostopne na spletnem portalu Biblos (http://mreznik.nuk.uni-lj.si/vir/biblos). Portal je namenjen knjižnični izposoji ter nakupu izvirnih slovenskih leposlovnih in strokovnih del ter del, prevedenih v slovenski jezik. Člani NUK imajo trenutno dostop do osnovnega nabora starejšega slovenskega leposlovja in razširjenega nabora strokovnih publikacij z različnih področij, v letu 2016 pa bomo nabor e-knjig dopolnjevali tudi z deli sodobnih slovenskih avtorjev. Za prijavo v Biblos sta potrebni številka članske izkaznice NUK in geslo.

Člane Vaše skupnosti zato vabimo, da se brezplačno včlanijo v NUK in si tako pridobijo možnost izposoje gradiva. V knjižnico se lahko včlanijo tako, da natisnejo in izpolnijo priloženi vpisni list. Prosimo vas, da preverite pristnost podatkov na vpisnih listih ter jih v elektronski obliki vrnete na naslov: izposoja@nuk.uni-lj.si. Po prejemu vpisnega lista jim bomo po elektronski pošti posredovali člansko številko in kratka navodila za prijavo.
Vabljeni k vpisu v NUK in k branju slovenskih knjig!

V imenu ekipe NUK
Helena Janežič,
Vodja Zbirke tiskov Slovencev zunaj RS

Vpisni list

South Australia Newsletter

saNews

Obvestilo Veleposlaništva
RS v Canberri

Veleposlaništvo Republike Slovenije je prejelo informacijo Ministrstva za finance glede davčnega statusa oseb, ki se odselijo iz Slovenije in njihovih davčnih obveznosti.

V praksi pogosto prihaja do situacij, ko osebe ob odhodu iz Slovenije za daljše časovno obdobje ne uredijo svojega davčnega statusa. V izogib tovrstnim situacijam je Ministrstvo za finance pojasnilo.

Obseg obdavčitve fizičnih oseb je v Sloveniji odvisen od rezidentskega statusa. Rezidenti Slovenije so zavezani za plačilo dohodnine po t.i. » načelu obdavčitve po svetovnem dohodku«, kar pomeni, da so obdavčeni z dohodnino za vse dohodke, ki so jih dosegli v in izven Slovenije. Nerezidenti so zavezani za plačilo dohodnine le od dohodkov, ki imajo vir v Sloveniji.

Z Zakonom o prijavi prebivališča so predpisane obveznosti posameznika iz naslova prijave in odjave stalnega prebivališča. Posameznik mora pred odselitvijo v tujino za stalno v Sloveniji odjaviti stalno prebivali55e.

Poleg navedenega pa so si posamezniki dolžni urediti tudi svoj rezidentski status zaradi odhoda v tujino pri davčnemu organu. Če tega ne storijo, se še vedno štejejo za slovenske rezidente, kar pomeni, da so obdavčeni po načelu svetovnega dohodka.

Več informacij je v prilogi.
Vljudno prosimo, da z informacijo seznanite čim širši krog Slovencev, ki bivajo v tujini, da bodo čim prej lahko uredili svoj davčni status v Sloveniji.

Morebitna dodatna vprašanja stranke lahko naslovijo na Veleposlaništvo RS v Canberri, ki bo od pristojnih organov v Sloveniji pomagalo pridobiti odgovore.

Z lepimi pozdravi,
Veleposlaništvo Republike Slovenije
Canberra

26 Akame Circuit O'Malley ACT 2606 Australia
T: +61 2 6290 0000
F: +61 2 6290 0619
vca@gov.si http://canberra.veleposlanistvo.si/ www.mzz.gov.si

 

 

 

Arhiv novic2017 Arhiv novic 2016 Arhiv novic 2015

Dragi Slovenci po svetu,
obiščite Slovenijo, vozite se z avtomobili Budget

budget

Obvestila, oznanila

Oznanila Slovenskega misijona SydneyOznanila Slovenskega misijona MelbourneOznanila Slovenskega misijona AdelaideObvestila Kluba Triglav

slovenianCommAwards

Izšel je novi Rafael

rafarlBozic2017

Izšle so nove Misli

"Srečen sem,
če sem v Božji bližini!"
/odlomek iz uvoda
patra Cirila A Božiča OFM OAM EV/

Bog prihaja – Kakšen sprejem mu pripravljamo?
Naša slovenska občestva v Avstraliji še ohranjajo hvaležen in veren spomin ter zavest, da je Bog z nami – Emanuel. Ni nas več veliko, naše vrste se krčijo z vsakim dnem. Letošnja Matica pokojnih v teh Mislih ima 122 imen!
Vse bolj smo preizkušani z boleznijo in slovesi.

A vse to še bolj utrjuje v nas zavest, da sem srečen, če sem v Božji bližini, kot lepo pravi starozavezni pesnik v psalmu 72. Veliko je stvari in dogodkov v našem svetu, ki govorijo o tem, da Bogu ne pripravljamo več sprejema.

Lanski popis prebivalstva nam sporoča, da ima
Avstralija 23,401.900 prebivalcev in od teh jih 32,6% ne veruje v Boga. Isti popis nam prikazuje tudi stanje med nami: Pred petimi leti se je izrazilo, da govori v vsej Avstraliji doma po slovensko 4185 ljudi, leta 2016 je število 4080.
Za zahodne katoličane se je izrazilo 2011. leta 86,0% avstralskih Slovencev, da ne verujejo pa 8,4%. Pet let pozneje, leta 2016, kaže cenzus 80,1% Slovencev v Avstraliji je katoličanov, 14,8% pa neverujočih.

Zato se niti ne čudim rezultatom zadnjega plebiscita glede istospolnih porok. Zdrava pamet in toliko opevana narava kot da zapuščata modernega zahodnega človeka. Kaj bo moralo priti nad to ljudstvo, da bo v mavrici ponovno spoznalo zavezo med Stvarnikom in človekom? Kar si ljudstvo seje, to bo tudi želo. Se ni človeštvo nič naučilo iz razvrata in propada rimskega cesarstva in stare Grčije? Kako dolgo bo to rajanje in kaj bo prineslo?

misliNovDec2017

 

REZIDENTSKI STATUS
REPUBLIKE SLOVENIJE

Pojasnilo FURSa
(Finančna Uprava Republike Slovenije):

Brošura mednarodna obdavčitev

Rezidenti Slovenije plačujejo dohodnino od vseh svojih dohodkov, ne glede na to, kje so doseženi (v ali izven Slovenije), nerezidenti pa od dohodkov, ki so pridobljeni v Sloveniji. Davčna obveznost posameznika je torej odvisna od njegovega statusa (rezident, nerezident).

Zakon o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11-UPB7, 24/12, 30/12, 40/12-ZUJF, 75/12 in 94/2012; v nadaljevanju: ZDoh-2) v 6. členu določa pogoje, ki jih mora izpolnjevati fizična oseba, da se šteje za rezidenta Slovenije (uradno prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji, običajno bivališče ali središče svojih osebnih in ekonomskih interesov v Sloveniji, prisotnost v Sloveniji v davčnem letu skupno več kot 183 dni)
.

Vsi kriteriji pri določanju rezidentskega statusa so enakovredni. Posameznik se tako šteje za rezidenta Slovenije, če izpolnjuje katerikoli pogoj iz 6. člena ZDoh-2.
Več o ugotavljanju rezidentskega statusa najdete na straneh Finančne uprave RS


Če nobeden od kriterijev iz 6. člena ZDoh-2 ni izpolnjen, se oseba šteje za nerezidenta Slovenije . Fizične osebe, ki v Sloveniji formalno nimajo urejenega ustreznega rezidentskega statusa, so dolžne pri davčnem organu urediti svoj rezidentski status. V ta namen sta na spletni strani Davčne uprave RS objavljena vprašalnika za ugotavljanje rezidentskega statusa »Prihod v RS« oziroma »Odhod iz RS«. Praviloma posameznik ob prihodu v Slovenijo predloži izpolnjen vprašalnik »Prihod v RS«, ter ob odhodu iz Slovenije izpolnjen vprašalnik »Odhod iz RS«, pri čemer ni pomembno, ali je posameznik državljan Republike Slovenije ali tujec.


Vendar pa izpolnitev vprašalnika ni pogoj za začetek postopka in ne predstavlja obveznega sestavnega dela vloge za ugotavljanje rezidentskega statusa. Če zavezanec ne želi izpolniti vprašalnika, lahko na drug način dokazuje dejstva in okoliščine, ki vplivajo na njegov rezidentski status. Davčni organ na podlagi vlog za ugotavljanje rezidentskega statusa oziroma po uradni dolžnosti presoja izpolnjevanje pogojev za rezidentski status fizičnih oseb ter o rezidentskem statusu odloči z odločbo.


Hkrati pojasnjujemo, da odjava stalnega oziroma začasnega prebivališča fizičnih oseb v Sloveniji (oziroma prijava začasnega odhoda iz Republike Slovenije) v vseh primerih še nujno ne pomeni, da se bo fizični osebi spremenil rezidentski status iz rezident v nerezident, saj lahko posameznik izpolnjuje katerikoli drugi pogoj za status slovenskega rezidenta iz 6. člena ZDoh-2. Če se fizični osebi rezidentski status ob odhodu iz Slovenije ne spremeni, posledično ni dolžna sprožiti postopka ugotavljanja rezidentskega statusa pri davčnem organu. Zato je navedeno obvestilo zgolj informativne narave, posamezniki pa se za razjasnitev dodatnih vprašanj lahko obrnejo na pristojni davčni urad v Sloveniji .

Klub Triglav

MountiesTRIGLAVLogo2016
emona Instruments
Leaders in Industrial and Educational Technologies

Nebotičnik
Ljubljana

Neboticnik Ljubljana

avisSlovenija

harvey Norman Slovenija