Poštni naslov - postal address:
PO Box 197 KEW VIC 3101, Australia
Tel.: 03 9853 7787
Fax: 03 9853 6176
International Phone: + 61 3 9853 7787

Pater Ciril A. Božič OFM OAM EV
p. David Šrumpf OFM
Marija Anžič, laiška misijonarka, sourednica revije Misli

Arhiv dogodkov 2015Arhiv dogodkov 2014Arhiv oznanil 2015Arhiv oznanil 2016Arhiv oznanil 2017SLOVENSKI MISIJON MELBOURNE – KEW KOLEDAR - PROGRAM ZA LETO 2017

Lepo pozdravljeni v ta sveti adventni čas, ki nas usmerja v praznovanje Jezusovega rojstva ter v začetek novega leta Gospodovega 2017!

V imenu pastoralne ekipe našega Slovenskega misijona svetih bratov Cirila in Metoda v Melbournu v Kew: patra Davida Šrumpfa, misijonarke Marije Anžič ter v tem času pogosto z nami patra Viljema Lovšeta ter v svojem imenu – pater Ciril A. Božič, Vam pošiljamo to pismo, da Vas obvestimo o praznovanju, raznih dogodkih ter se Vam zahvalimo za Vaše delo, darove, razumevanje in podporo v našem skupnem prizadevanju.

ČAS ADVENTA smo pričeli s 1. adventno nedeljo, 27. novembra 2016. Štirje adventni tedni nam pomagajo v naši duhovni pripravi na praznovanje Jezusovega rojstva. Z BOŽIČNO

DEVETDNEVNICO bomo pričeli v petek, 16. decembra. Pred sveto mašo bo priložnost za sveto spoved. V adventnem času bo pri nas večkrat spovedoval tudi jezuitski pater Viljem Lovše, ki je na sobotnem letu v bližnjem Campion House v Kew. V petek, 16. decembra, še posebej vabimo v cerkev STAREJŠE IN BOLNE, ki še zmorete to pot. Med sveto mašo bomo podelili zakrament svetega maziljenja. Z veseljem bomo v teh dneh obiskali vse bolne in osamljene po domovih, bolnišnicah ali v domovih starejših, ki boste izrazili to željo. Pravočasno nam sporočite ali po telefonu ali po kakšnem dobrem človeku, ki mu zaupate in vam pomaga.

SKLEP šolskega leta SLOMŠKOVE ŠOLE in obisk MIKLAVŽA smo imeli preteklo nedeljo, 4. decembra,

VPIS v novo šolsko leto pa prvo nedeljo v februarju. Iskrena zahvala učiteljici Julie Kure Bogovič, ravnateljici šole Veronici Smrdel ter seveda staršem in starim staršem za prizadevanje in opogumljanje mladega rodu.

ADVENTNO ROMANJE V TA PINU bomo imeli prihodnjo soboto, 10. decembra 2016. Avtobus bo odpeljal izpred cerkve v Kew ob 8. uri zjutraj. Ob 9.15 se bomo zbrali pri naši kapelici in nato imeli ob 9.45 dopoldne sveto mašo v cerkvi na vrhu hriba. Po maši se bomo odpeljali na Slovensko društvo St. Albans, kjer bo Miklavževo kosilo in slavje. Predsednik Slavko Blatnik obljublja specialiteto - prašička na ražnju ter ostale dobrote v dobrem razpoloženju.

BOŽIČNE VOŠČILNICE si lahko oskrbite v Baragovi knjižnici ob nedeljah pred ali po sveti maši.

Četrta adventna nedelja bo ravno teden dni pred božičem, 18. decembra. Po sveti maši bo v dvorani družinsko kosilo, ki ga bodo pripravile članice Društva sv. Eme ob vodstvu predsednice Olge Bogovič, ki nas na ta dan tudi nagovori.

SLOVENSKI PROGRAM NA RADIU: Slovenska ura na Radiu 3 ZZZ, na frekvenci FM 92.3 je vsako sredo od 7. do 8. ure zvečer. Naš božični del programa bo v sredo, 21. decembra. Slovenski program na Radiu SBS, digitalni Radio SBS 3, je vsak petek od 5. do 6. ure zvečer.

SVETI VEČER, sobota, 24. decembra 2016: ob 9. uri zvečer bomo imeli na dvorišču pred jaslicami v lurški votlini slovesno božično slavje s sveto mašo božične noči. Učenci Slomškove šole bodo zopet živi 'betlehemski pastirčki'. Zborovsko in ljudsko petje bo napolnilo sveti prostor pod milim nebom, zato je naša polnočnica zares nekaj posebnega v veličastni 'katedrali' pod zvezdnatim nebom.

BOŽIČ – GOSPODOVO ROJSTVO, nedelja, 25. decembra 2016: Zorna maša bo ob 8. uri zjutraj z ljudskim petjem, praznična dnevna maša bo ob 10. uri dopoldne.
SVETI ŠTEFAN, ponedeljek, 26. decembra: Praznična sveta maša ob 10. uri dopoldne v KEW ter ob 6. uri zvečer v MORWELLU.

SILVESTROVO, sobota, 31. decembra 2016: Zahvalna sveta maša Bogu v zahvalo po Mariji Pomagaj za vse milosti leta 2016 bo ob 10. uri dopoldne.
Ob sklepu leta tudi naša zahvala vsem sodelavcem in dobrotnikom našega slovenskega misijona in revije Misli. Hvala in Bog povrni! Naša zahvala za Vas je lahko le v molitveni hvaležnosti ter v daritvi svete maše za vse žive in pokojne.

NEDELJA, 1. JANUAR 2017: NOVO LETO 2017, PRAZNIK MARIJE SVETE BOŽJE MATERE, svetovni dan miru: Z Bogom začni vsako delo, da bo dober tek imelo! Tako bomo tudi mi povabljeni v našo cerkev sv. bratov Cirila in Metoda ob 10. uri dopoldne, da s Kristusovo in našo daritvijo sprejmemo dar novega leta 2017, za katerega ne vemo, kaj nam prinaša, z zaupanjem pa vse izročamo v Božje roke in iz njih tudi vse hvaležno prejemamo.

NEDELJA, 8. januar 2017: RAZGLAŠENJE GOSPODOVO – SVETI TRIJE KRALJI: V KEW bo sveta maša ob 9. uri dopoldne, v GEELONGU ob 12.15 popoldne ter v ST ALBANSU ob 5. uri popoldne.

V nedeljo, 29. januarja 2017, se bomo pri maši spomnili naše nove domovine Avstralije, ki 26. januarja praznuje svoj praznik, AUSTRALIA DAY.

SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK – PREŠERNOV DAN praznujemo 8. februarja. Kot občestvo ga bomo slovesno praznovali tretjo nedeljo v februarju, 19. februarja 2017, v cerkvi in nato z bogatim kulturnim programom, ki ga bodo ob našem sodelovanju pripravili pevci – osem župnikov iz Slovenije, ki sestavljajo OKTET OREMUS. Po programu bo DRUŽINSKO KOSILO in seveda prijetna srečanja z duhovniki.

POSTNI ČAS bomo pričeli na pepelnico, 1. marca 2017. Velika noč bo prihodnje leto kar pozno in sicer 16. aprila 2017. Sredi postnega časa se Vam bomo ponovno oglasili z našim pismom.

Revija MISLI je letos dopolnila 65 let, a se ne bo še 'upokojila'. Tudi v prihodnjem letu bodo Misli izšle v šestih številkah, vsak drugi mesec. Naročnina ostaja ista, 60 dolarjev za celotno leto. Hvaležni pa smo seveda za vsak dar v Bernardov tiskovni sklad. Hvala! Misli in naša oznanila so tudi na internetnem naslovu Stičišča avstralskih Slovencev: www.glasslovenije.com.au

Želimo Vam zares blagoslovljene božične praznike in kot smo zapisali na koledarju Misli: Bog naj Vas spremlja s svojo ljubeznijo, da bodo v letu 2017 vaši domovi svetišča ljubezni, dobrote, miru in sreče. Veselimo se vsakega srečanja z Vami. Prisrčno pozdravljeni in Bog živi!

               
pater Ciril A. Božič, pater David Šrumpf, Marija Anžič, pater Viljem Lovše DJ

Nastop glasbene skupine 'Silver Strings' iz Bratislave v naši cerkvi v nedeljo, 11. decembra 2016, pod vodstvom profesorice Alene Heribanove in duhovnika – pevca g. Martina Šafarika

Adventno romanje v Ta Pinu
v soboto, 10. decembra 2016

SLOVENSKI MISIJON MELBOURNE – KEW
KOLEDAR ZA LETO 2017

SLOVENSKI MISIJON MELBOURNE – KEW KOLEDAR ZA LETO 2017 /pdf file/

Redna nedeljska in praznična sveta maša je v naši cerkvi sv. Cirila in Metoda v Kew ob 10. uri dopoldne. Izjema je le vsako drugo nedeljo v mesecu, ko je v Kew sveta maša ob 9. uri dopoldne, nato v Geelongu (Holy Family, 141-145 Separation Street, Bell Park VIC 3215) ob 12.15 popoldne ter ob 5. uri popoldne v St Albansu (Sacred Heart, 4 Winifred Street, St. Albans VIC 3021).
Za slovensko bogoslužje v letu 2017 v Morwellu, Wodongi in na Tasmaniji se bomo dogovorili pozneje.

Vsako tretjo nedeljo v mesecu je po deseti maši v dvorani DRUŽINSKO KOSILO.
SLOMŠKOVA ŠOLA ima reden pouk vsako prvo in tretjo nedeljo v mesecu od 11.10 do 13.00.
Ob petkih se ob 10. uri dopoldne redno srečuje MOLITVENA SKUPINA. Najprej je sveta maša ter nato molitvena ura, ki ji sledi družabno srečanje.

JANUAR 2017
nedelja, 8. januar: Razglašenje Gospodovo – Sveti Trije Kralji.
nedelja, 25. januar: Praznovanje Dneva Avstralije.

FEBRUAR 2017
nedelja, 5. februar: vpis v Slomškovo šolo
tretja nedelja v mesecu, 19. februar: praznovanje slovenskega kulturnega praznika – Prešernovega dne: koncert duhovniškega okteta Oremus iz Slovenije; začetek pouka Slomškove šole, družinsko kosilo.

MAREC 2017
sreda, 1. marec: pepelnična sreda, začetek postnega časa, strogi post.
nedelja, 5. marec: 1. postna nedelja
ponedeljek, 6. marec: seja Pastoralnega sveta ob 7. uri zvečer
sobota, 17. marec 2017: sveta maša ob prazniku sv. Jožefa na Jadranu
nedelja, 19. marec: družinsko kosilo

APRIL 2017
sobota, 1. april: postno romanje v Ta Pinu, Bacchus Marsh
cvetna sobota, 8. april: pletenje butaric, generalno čiščenje
cvetna nedelja (Palm Sunday), 9. april 2017: Kew ob 10. uri - p. Ciril; 
p. Viljem Lovše DJ: Geelong ob 12.15 popoldne ter v St Albansu ob 5.00 popoldne
veliki četrtek, 13. april; Kew ob 7. uri zvečer
veliki petek, 14. april: Kew ob 11.00 in 15.00 – strogi post
velika sobota, 15. april: Kew, velikonočna vigilija ob 6.00 zvečer
velika noč, nedelja, 16. april: Kew ob 8.00 in 10.00 dopoldne
velikonočni ponedeljek, 17. april: Kew ob 10.00 dopoldne
torek, 25. april: ANZAC Day

MAJ 2017
nedelja, 7. maj: začetek šmarnic, pete litanije, praznovanje materinskega dne v Kew
nedelja, 21. maj: obisk provincialnega ministra slovenskih frančiškanov – patra Marjana Čudna OFM; družinsko kosilo
ponedeljek, 22. maj: seja Pastoralnega sveta s patrom provincialom ob 7. uri zvečer.
nedelja, 28. maj: vnebohod, sklep šmarnic, pete litanije

JUNIJ 2017
nedelja, 4. junij 2017: binkošti
nedelja, 11. junij:  Sveta Trojica
nedelja, 18. junij: Telovo – telovska procesija, družinsko kosilo
nedelja, 25. junij: praznovanje dneva državnosti Republike Slovenije

JULIJ 2017
nedelja, 2. julij: žegnanje v Kew; nastop glasbenikov
nedelja, 16. julij: družinsko kosilo
torek, 26. julija 2017: 20. obletnica smrti patra Bazilija
nedelja, 30. julij: Sveta maša za +patra Bazilija – 20. obletnica smrti

AVGUST 2017
torek, 15. avgust: Vnebovzetje Marijino – veliki šmaren
nedelja, 20. avgust: družinsko kosilo
nedelja, 27. avgust: Praznovanje očetovskega dne (teden dni pred praznikom). Ob 2.00 popoldne rožni venec ter nato ob 3.00 maša narodov v stolnici St. Patricka v Melbournu.

SEPTEMBER 2017
petek, 8. september: praznik Marijinega rojstva – mali šmaren
sobota, 9. september: Romanje v Marian Valley v QLD
nedelja, 17. september: družinsko kosilo
ponedeljek, 18. september: seja Pastoralnega sveta ob 7. uri zvečer

OKTOBER 2017
nedelja, 1. oktober: Frančiškova in rožnovenska nedelja
nedelja, 15. oktober: družinsko kosilo
nedelja, 29. oktober: Sv. maša na SD Planica ob 2.30 popoldne, ob 4.30 molitve na pokopališču Springvale

NOVEMBER 2017
sreda, 1. november: Vsi sveti; ob 11.30 molitve na pokopališču v Kew
sobota, 4. november: Sv. maša na pokopališču Keilor ob 11. uri dopoldne
nedelja, 5. november: ob 12. uri molitve na pokopališču Keilor, ob 5. uri popoldne molitve na SD Melbourne, Eltham.
sobota, 11. november: molitve na pokopališču Heidelberg ob 11.30 dopoldne
nedelja, 12. november: Sv. maše in molitve v Geelongu in v St. Albansu
nedelja, 19. november: družinsko kosilo
nedelja, 26. november: Kristus Kralj, sklep cerkvenega leta

DECEMBER 2017
nedelja, 3. december: 1. adventna nedelja; Sveti Miklavž, sklep šolskega leta Slomškove šole
sobota, 9. december: adventno romanje v Ta Pinu
sobota, 16. december: začetek božične devetdnevnice
nedelja, 17. december: družinsko kosilo
nedelja, 24. december, SVETI VEČER, zgodnja polnočnica ob 9. uri zvečer
ponedeljek, 25. december: BOŽIČ, sveti maši ob 8. in 10. uri dopoldne
torek, 26. december: Sveti Štefan, dan samostojnosti in enotnosti Republike Slovenije. Praznična sveta maša ob 10. uri.
nedelja, 31. december: Sveta Družina, Silvestrovo.

 

OBISKI:

Od sredine decembra 2016 do sredine januarja 2017 bo v Avstraliji na obisku pater Boris J. Markež OFM, gvardijan samostana v Kopru.

Pater dr. Mihael S. Vovk OFM, bivši provincialni minister, vikar samostana na Sveti Gori, bo v Avstraliji od sredine januarja 2017 do 23. februarja 2017.

OKTET OREMUS: Osem duhovnikov – pevcev, združenih v oktetu Oremus, bo nastopalo v februarju 2017 v Sydneyu, Wollongongu, Canberri, Melbournu (nedelja, 19. februarja 2017) in v Adelaidi (26. februarja).

OBISK PROVINCIALNEGA MINISTRA slovenskih frančiškanov, patra MARJANA ČUDNA OFM, bomo imeli v maju 2017:
prvo nedeljo, 7. maja 2017, bo v Adelaidi in potem še ves teden, kjer bo vodil duhovne vaje za sobrate, ki delujejo v Avstraliji.
Drugo nedeljo v maju, 14. maja 2017, bo v Sydneyu in Wollongongu, v sredo, 17. maja, bo v Canberri ter v nedeljo, 21. maja, bo v Melbournu.

Nadškof Melbourna in predsednik Avstralske škofovske konference dr. Denis J. Hart in škof iz Bendiga (škofija Sandhurst) dr. Leslie R. Tomlinson bosta na obisku v Sloveniji od 7. do 12. julija 2017.

 

Pastirsko pismo o krščanskem pogrebu

Objavljeno: 31.10.2016 | Dogodek: 01.11.2016: Cerkev na Slovenskem

Dragi bratje in sestre!
Ob letošnjem prazniku vseh svetih in vernih duš vam želimo škofje spregovoriti o vprašanjih povezanih s smrtjo in krščansko spoštljivim odnosom do človekovega telesa tudi po smrti. Junija letos smo zaradi nekaterih novih dejstev potrdili dopolnjene pastoralne smernice za krščanski pogreb, v oktobru pa je nova navodila o tej tematiki izdala tudi Kongregacija za nauk vere. V spremenjenih družbenih in kulturnih okoliščinah se hitro spreminja odnos do smrti in do umrlih. Želimo vam spregovoriti o smrti kot o sestavnem delu življenja, o poslavljanju in žalovanju kot o spominjanju na velikonočno skrivnost in o krščanskem pokopu telesa kot izročanju rajnega v Očetov objem. Med osrednja oznanila Cerkve spada vesela vest o življenju po smrti. Sv. Janez je v videnju gledal »veliko množico, ki je nihče ni mogel prešteti«, tistih, »ki so prišli iz velike bridkosti in so oprali svoja oblačila ter jih očistili z Jagnjetovo krvjo«. (Raz 7,9.14) Ko v teh dneh obiskujemo grobove rajnih, se zaradi tega upanja v nas naseli veliko veselje, s katerim Jezus sklene oznanilo blagrov: »Veselite in radujte se, kajti veliko je vaše plačilo v nebesih.« (Mt 5,12)

Smrtna ura kot pomemben del življenja
V tej veri sta smrt in pogreb najdražjih vsega spoštovanja vredno dogajanje. Dotika se naših osebnih doživljanj, ki pogosto izzovejo občutek nemoči, žalosti in strahu. Zelo močnó pa se dotika tudi človeka kot presežnega, verskega bitja. Cerkev ponuja iz svoje duhovne zakladnice bogato simboliko in bogoslužna besedila, ki so namenjena tolažbi svojcev rajnega in župnijskemu občestvu. Preko simbolov in besedil nas Sveti Duh Tolažnik usmerja v Kristusovo velikonočno skrivnost, da bi smrt sprejemali tesno povezano z veliko nočjo: kakor je Jezus Kristus za nas trpel in umrl ter tretji dan s telesom vstal od mrtvih, tudi mi upamo in verujemo, da se bo naša duša ob smrti srečala s svojim Odrešenikom in bo naše telo deležno vstajenja. V tem duhu dojemamo trenutek smrti, kot enega izmed najpomembnejših v zemeljskem življenju; od katerega je na nek način odvisna vsa večnost.

Slovo od rajnega in pogrebna slovesnost
Krščansko slovo od rajnih ter pogrebne slovesnosti zato izrazito izžarevajo vero v posmrtno življenje in jo s simboli izpovedujejo. Pogrebno bogoslužje ni samo izročitev telesa rajnega zemlji v pričakovanju vstajenja od mrtvih, ampak je namenjeno tudi tolažbi svojcev in krščanske skupnosti ter izraža krščansko vero in upanje v večno življenje. Zato je za krščansko žalovanje zelo primerno, da se ohranja, kjer je še prisotna, ali na novo uvede molitev ob umirajočem in ob mrtvem človeku. To je primerno tudi, ko rajni ne leži doma. Zbiranje k molitvi ob večerih je izraz vere in podpora rajnemu ter svojcem.

Upadanje krščanskih pogrebov in visok odstotek žarnih pokopov, ki Slovenijo uvršča v sam svetovni vrh (82,9 % v letu 2014), in nekatere nove oblike, kot npr. raztros, nas kot kristjane izzivajo, da na kulturo »odrivanja« smrti na rob življenja in čimprejšnjo pozabo rajnih odgovorimo s ponovno »evangelizacijo smrti«, ki na novo ovrednoti človekovo telo in smrt.

Pokop telesa rajnega je za Katoliško Cerkev še vedno najprimernejša oblika slovesa. Kristjani gledamo na smrt kot na edinstven in najbolj oseben način srečanja Boga in človeka že brez omejitev prostora in časa. Zato naj se telesa položijo v zemljo na blagoslovljenem pokopališču ali drugem svetem kraju. S tem krščansko občestvo izrazi vero v posmrtno življenje in pričakovanje vstajenja teles poslednji dan. Svetopisemska besedila (prim. Mt 27,60.64-66 in druga) izpostavljajo podobe polaganja telesa v grob, praznega groba in poveličanega telesa vstalega Jezusa Kristusa. Telo je sicer minljivo in podvrženo smrti, vendar je po Kristusovemu vzoru namenjeno vstajenju. Zato škofje močno spodbujamo vse kristjane, da, kjer je le mogoče, v veri izberete tak način pokopa, kot ga je imel Kristus, to je pokop telesa. Pri obredih naj sodeluje župnijsko občestvo, da se pokaže povezanost rajnega in svojcev s Cerkvijo. V proces slovesa od rajnega naj se na možen način vključi obhajanje svete maše.

V Sloveniji je postal večinski način pokopa upepelitev in posledično žarni pokop. Razlogov je več, od prostorske stiske v mestih, ekonomskih razlogov do ideoloških nagibov. Cerkev sprejema tudi ta način, a daje prednost pokopu telesa. V primeru žarnega pokopa mora duhovnik ali drug pastoralni sodelavec previdno preveriti, da odločitev ni bila sprejeta iz veri nasprotnih razlogov – v takem primeru cerkveni obred ne bi bil smiseln. Zaradi spoštovanja do rajnega spodbujamo, da bi se kar v največji možni meri tudi z obredom, poslovili od njegovega telesa še pred upepelitvijo. Marsikje to ni izvedljivo, a potrebno bi bilo iskati v tej smeri nove možnosti, saj je to želja, priporočilo in praksa vesoljne Cerkve. Tudi žare s pepelom rajnih je treba pokopati ali hraniti na svetih prostorih (pokopališče, kapela); tako je bolj zagotovljena molitev zanje in spomin nanje tudi v naslednjih generacijah. Hranjenje pepela rajnih doma za kristjane ni primerno.
Za kristjana ni primeren način pokopa raztros pepela rajnega. Želja po raztrosu v morje, v gorah, gozdu ali drugod v naravi, ter pojavljajoče težnje, da pepel rajnega spremenijo v spominske predmete ali ga preoblikujejo v dragulje, je posebej vprašljiva, saj bolj poudarja ljubezen do narave kot odnos do Boga in občestva Cerkve. Upanje na večno življenje v Bogu je s tem močno zatemnjeno. Če ni določenega kraja pokopa, groba, je zelo okrnjena možnost molitve in spomina, ki izhaja iz obiskovanja grobov. Lahko vodi tudi v razne zlorabe in v nekrščansko pojmovanje človeka ter zanika njegovo izvorno dostojanstvo bitja ustvarjenega po Božji podobi. Hitreje se izbriše sled o obstoju določene osebe in se odvzame naslednjim generacijam možnost zgodovinskega spomina.
Enako spoštovanje kot do teles odraslih rajnih je prav, da imamo tudi do teles mrtvorojenih in splavljenih otrok. Tudi njihovo mesto pričakovanja vstajenja je grob na pokopališču in primeren krščanski pogrebni obred.

V primeru, da se kristjan odloči zapustiti po smrti svoje telo v medicinske raziskovalne namene, kar je delo ljubezni do bližnjega, je primerno, da se pred izročitvijo obhaja obred slovesa od rajnega, ki je podoben tistemu pred upepelitvijo.

Opozoriti želimo tudi na čedalje bolj prisotne krste ali žare, ki omogočajo pokop v posebnih položajih ali izpostavljajo določene vidike posmrtnega življenja (npr. reinkarnacijo, žare iz katerih lahko vzklije rastlina itd.), in za kristjane niso primerne. Zato je treba imeti za cerkveni pogreb, kjer se izvede pokop v drugačnih oblikah od običajnih (krsta, žara), dovoljenje ordinarija. Nekatere komercialne oblike pogreba namreč lahko izražajo nekrščanske, panteistične, naturalistične ali novodobske poglede na človeka.

Kristus je bil položen v grob. Telo je svetišče Svetega Duha, saj je bilo posvečeno že z zakramentom svetega krsta in drugimi zakramenti, predvsem pa hranjeno s sveto Evharistijo. Zato naj bo naš odnos do telesa tudi ob smrti nadvse spoštljiv in prežet z upanjem in vero v večno življenje.
V želji, da skupaj ohranjamo in razvijamo krščansko obliko slovesa od rajnih, ki vključuje možnost molitve zanje in spomina nanje, vas blagoslavljamo!

Vaši škofje

Obisk veleposlanice Republike Slovenije v Avstraliji, gospe Heleni Drnovšek Zorko v Kew

udeležila se je sestanka s predsedniki slovenskih društev, vodstvom Sveta slovenskih organizacij Viktorije (SSOV) in Slovenskega socialnega in informacijskega urada.

 

IZ KRALJIČINE DEŽELE – Queensland
Mirko Cuderman

Najprej moram omeniti MAŠO NARODOV - MULTICULTURAL MASS v brisbanski katedrali, ki je vsako leto v avgustu na nedeljo migrantov in beguncev. Letos je bila večja udeležba kot po navadi in tudi naših rojakov je bilo letos več. Slovenijo je zastopala Vanesa Lahovec v gorenjski narodni noši, ki je tudi prebrala prošnjo v slovenščini. Največ narodnih skupin je bilo iz azijskih in afriških držav. Predstavili so se nam njihovi mogočni pevski zbori. Po sv. maši so nastopili v slikovitih narodnih nošah in zaplesali čudovite plese. Vanesa je bila v narodni noši objavljena v našem katoliškem tedniku Catholic Leader.

MARIAN VALLEY: V soboto, 10. septembra 2016, smo praznovali 7. obletnico blagoslovitve naše kapelice Marije Pomagaj. Verniki iz daljnih krajev Južne Avstralije, Viktorije in NSW - Sydneya in Wollongonga, kakor tudi domači rojaki in prijatelji so se pridružili že tradicionalni slovesnosti ter poživili praznično vzdušje. Marijina dolina je bila tudi letos dobro obiskana. Pater Darko je vodil somaševanje in nam je v pridigi razložil, da je praznovanje nebeške Matere pri kristjanih vzhodnega obreda še bolj poudarjeno kot v naši rimsko-katoliški Cerkvi, saj kristjani vzhodnega obreda (Catholics of Eastern Rite) liturgično - cerkveno leto začenjajo že 1. septembra in teden kasneje praznujejo Marijino rojstvo, medtem ko v rimsko-katoliški Cerkvi začenjamo cerkveno leto z adventom. Marijini prazniki, ki jih praznujemo, imajo že zelo staro tradicijo na Vzhodu, rimska Cerkev pa je Marijine praznike sprejela tudi v svoj koledar in so priljubljeni naši romarski dnevi do danes.
V Marijini dolini se zbirajo različne narodne skupine z vsega sveta oziroma celin. Mi, Slovenci, imamo romarski shod vsako drugo soboto v septembru, ko praznujemo obletnico blagoslova naše kapelice. Letos je somaševalo 5 duhovnikov: pater Darko, pater Ciril, pater David ter patra pavlinca: pater Anthony David in pater Peter Zytka, ki je vikar v Penrose Parku. Po sveti maši smo šli v procesiji k naši kapelici. Jože Gjerek, ki lepo vzdržuje Marijino kapelico in njen vrt, je nosil bandero Marije Pomagaj. Bandero sv. Cirila in Metoda pa je nosil melbournški rojak Lojze Markič. Lojze je še posebno povezan s slovensko cerkvijo svetega Cirila in Metoda, saj je bil njen gradbenik. Melbournčani so prišli s svojim župnikom patrom Cirilom, zato je bilo lepo in prav, da je bilo Cirilovo bandero v rokah melbournških romarjev. Pater Darko je vodil pete litanije in slovensko petje. Bilo je res lepo in enkratno doživetje, posebno za tiste, ki nimajo prilike do rednega slovenskega bogoslužja.
Po procesiji in molitvah pri naši kapelici v Marijini dolini smo sedli k dobremu kosilu, ki so ga pripravili Jože in Marta Gjerek in njuna družina ter naše redne kuhinjske pomočnice z Gold Coasta, ki pridno pomagajo. Tako smo se srečali sorojaki - romarji iz raznih bližnjih in daljnih krajev naše Avstralije. Razšli smo se z dobro voljo in veselim razpoloženjem.




KLUB LIPA GOLD COAST: Naslednji dan, v nedeljo, 11. septembra, pa je bila slovenska sveta maša na Klubu Lipa na Gold Coastu, kjer je bilo ŽEGNANJE in praznovanje očetovskega dne. Pater Ciril in p. Darko sta somaševala. Pater Ciril, ki je vodil bogoslužje, nas je povabil k molitvi za mir ob 15. obletnici terorističnega napada v New Yorku in tudi predstavil zgled usmiljenega Očeta, ki išče izgubljene ter novo svetnico Mater Terezijo. K sv. maši in kosilu se je zbralo več kot 50 rojakov v lepem sončnem vremenu. Romarji iz daljnih krajev Melbourna, Adelaide, Sydneya in Wollongonga so v ponedeljek odpotovali domov. Vsakdo, ki se je udeležil našega srečanja in romanja letos ali prejšnja leta, ali se nam bo pridružil v prihodnje, bo gotovo enako odšel z nepozabnimi spomini iz Kraljičine dežele - Queenslanda, ki je dežela prijaznih, gostoljubnih ljudi, nam nudi veliko lepot in seveda prilik za kratke enodnevne ali tudi daljše izlete. Prepričan sem, da vam bodo to potrdili vsi rojaki, ki so nas obiskali.
POKOJNI: Dodati pa moram tudi sporočilo o smrti tukajšnjega rojaka ALOJZA VUZEM, ki je umrl 23. maja 2016 v Brisbanu. Pokojni je bil rojen 19. maja 1924 v vasi Belski Vrh v Halozah (Zavrč, Cirkulane). Skupaj z ženo Eveline sta prišla iz Nemčije v Avstralijo leta 1950 na ladji Roma in se naselila v Inali, kjer sta ostala do smrti. V zakonu sta imela 7 otrok: Erika, Frank Alois, Karl, Irene, Evelyn in Diana. Pokojni zapušča poleg otrok 23 vnukov, 48 pravnukov in enega pra pravnuka. Pokojni ni nikoli vozil avta, zato verjetno je bil malo poznan v slovenski skupnosti. Alojz je bil vse življenje zaposlen v bližnji Darra Cement Work, kamor se je vozil s kolesom. Naše sožalje njegovi družini. Naj v miru počiva.  
Lep pozdrav vsem iz sončnega Queenslanda. 
Mirko Cuderman

 

Umrl je Miha Anžič

 

Pogrebna maša za pokojnega MIHA ANŽIČA, očeta naše pastoralne sodelavke Marije Anžič v Melbournu, bo v petek, 2. septembra 2016, ob 14. uri v župnijski cerkvi v IHANU pri Domžalah. Žara bo v tamkajšnji mrliški vežici od 9. ure zjutraj naprej. Po pogrebni maši bo pogreb na pokopališču ob cerkvi, kjer že od leta 2013 počiva tudi Marijina mama Francka Anžič.

Miha Anžič je bil rojen 17. 12. 1933 v Biščah pri Ihanu, umrl je doma 30. 08. 2016.
Sožalje otrokom: Ivanki, Mihu, Ivanu, Andreju, Edu z družinami in Mariji.

Spredaj moja mama Marija Božič, stara 93 let in pol, ob njej Miha Anžič, za njim njegov sin Edo, ki je skrbel zanj na domačiji v Biščah, na očetovi levi vnuk Luka, Edov sin.

Marija je danes (v sredo, 31. avgusta) sredi popoldneva odpotovala iz Melbourna. Vrne se v torek zjutraj, 6. septembra.

Naj pokojni oče Miha počiva v Božjem miru!

Prisrčen pozdrav in Bog živi!
pater Ciril

Fr. Ciril Alojz Bozic OFM OAM EV
Slovenian Chaplain, Provincial Delegate
Victoria Police Chaplain
Episcopal Vicar for Migrants and Refugees – Catholic Archdiocese of Melbourne

 

 

Odlomek iz dnevnika
patra Cirila a. Božiča OFM OAM EV
in praznovanje 90-letnice
dr. Edija Gobca

Z leve na desno: Monika Rode in njen mož - generalni konzul RS v Clevelandu g. Andrej Rode, dr. Edi Gobec, p. Ciril, Marija Anžič, Cleveland, 11. julija 2016

Na vsak način sem si želel srečati z znamenitima Slovencema, ki sem ju poznal po njunih ustvarjalnih delih, prof. dr. Edija Gobca in njegovo ženo Mileno. Vse naše slovenske šole v Avstraliji so uporabljale in še uporabljajo dragocene učbenike, ki jih je sestavila gospa Milena skupaj z gospo Bredo Lončar. V Mislih, februar 1977, je na strani 44 zapisano: »… Gotovo pa ni slučaj, da so naši učitelji med kar lepim številom slovenskih učnih knjig kot najboljšo za učence izbrali ravno SLOVENIAN LANGUAGE MANUAL. Že bežno listanje po straneh pokaže praktično vrednost – ne čudimo se, da je bila knjiga v Ameriki sprejeta z odobravanjem in jo bodo uporabljale celo univerze…«
Še danes jih s pridom uporabljajo učiteljice v naši Slomškovi šoli. Slovenski Ameriški Inštitut, Slovenian Research Center of America, Inc. je poosebljen v delu in prizadevnosti zakoncev dr. Edija in Milene Gobec. Po njuni dobroti je tudi naša Slomškova šola in Baragova knjižnica v Kew prejela kot dar učbenike in knjige. Tudi zato sem ju hotel obiskati, da se jima osebno zahvalim.

Gospod konzul nas je popeljal na Eddy Road, na Edijevo pot, v lepem delu Clevelanda, ki se imenuje Willoughby Hills, kjer živita in delata za slovensko skupnost zakonca Gobec. Gospe ni bilo doma, ker je šla na obisk k hčerki, gospod dr. Edi pa je bil izredno vesel našega obiska. Pokazal nam je svojo obsežno knjižnico in arhiv, ki ga z ženo še vedno dopolnjujeta. Tam je zbranega ogromno materiala o delu in življenju ameriških Slovencev. Lani je izšla njegova obsežna knjiga Slovenski ameriški izumitelji in inovatorjipri založbi Družina v Ljubljani, letos pa še ista knjiga v angleškem jeziku. Knjigo smo predstavili v Mislih, julij – avgust 2015, stran 24. Zakonca dr. Edi in Milena Gobec sta neutrudna zbiralca in zapisovalca slovenske ustvarjalnosti v Ameriki in tudi drugod po svetu. Izumi in doprinosi, ki jih predstavljata, so postali že last vsega sveta, a širijo glas o ustvarjalnosti ljudi, ki so izšli iz dežele pod Triglavom ali nosijo v sebi slovenske gene po očetu ali materi. Vsega tega se domača Slovenija še vedno premalo zaveda.

Gospod Edi je bil gostoljuben in nazdravili smo njegovemu bližajočemu se 90. rojstnemu dnevu, ki ga je obhajal 25. julija. Že iz Melbourna sem mu na njegov praznični dan poslal čestitko:

Spoštovani in dragi g. profesor dr. Edi Gobec,

v živem spominu ohranjava milostno srečanje z Vami pred dvema tednoma.
Za Vaš današnji praznik, 90. rojstni dan, pa kličeva na Vas polnost Božjega žegna za še veliko zdravih in ustvarjalnih let.

Bogu hvala za Vas in naj Vas Vsemogočni ohranja še naprej v svojo čast in naše veselje.

Bog Vas živi!
pater Ciril A. Božič in Marija Anžič iz Melbourna – Vaša gosta pred dvema tednoma

Pater Ciril praznoval svoj god v družbi
Cirila Velkovrha

Pater Ciril je praznoval svoj god 5. julija, na dan sv Cirila in Metoda, s soimenjakom Cirilom Velkovrhom in njegovo soprogo.
Ciril Velkovrh je leta 2000 s soprogo obiskoval slovensko avstralske klube z rastavami razglednic s slovenskimi gorskimi motivi. Posebnost je njegova zbirka Cerkve in kapele v Sloveniji, posvečene bratoma Cirilu in Metodu.
Pater Ciril se v naslednjih dneh preko Amerike, kjer se bo srečal tudi s patrom Metodom delujočim na ameriških Brezjah, vrača v Avstralijo.


Pater Ciril v na Kongresnem trgu v Ljubljani, nekaj dni pred ohodom iz Slovenije

NEDELJA SLOVENCEV PO SVETU, 3.7.2016
Najbolj slovesno je bilo na Brezjah, kjer je slovesno mašo daroval p. Ciril – obdan je bil mnogimi našimi rojaki, ki živijo v Avstraliji ali drugod po svetu in so te dni v domovini.

Pater Ciril Božič OFM OAM EV


Marija Anžič


Pesnik Tone Kuntner


Svečana daritev svete maše


Bratje Fink iz Argentine in nečak so zapeli nekaj domoljubnih pesmi


Zbrane je nagovoril tudi Lojze Peterle


Skupina svstralskih Slovencev z domačini

Pater David in Pater Ciril pri božji daritvi v Kew

Lepo pozdravljeni, dragi in spoštovani sotrudnik
slovenskega misijona v Kew!

Polovico leta 2016 bo skoraj za nami. Nastopil je mirnejši zimski čas, vendar imamo tudi v tem času nekaj praznovanj! V tem pismu Vas hočemo nanje spomniti in povabiti.

GEELONG: Drugo nedeljo v juniju, 12. junija 2016, bo nedeljska sveta maša ob 11.30 dopoldne v dvorani Slovenskega društva Ivan Cankar v Geelongu, 100 Asher Road, Lovely Banks. Obhajali bomo 5. obletnico blagoslovitve kapelice Marije Pomagaj, delo rojakov Geelonga, ki so podprli plemenito pobudo Jožeta Ramuta. Ob 5. uri popoldne bo sv. maša v ST ALBANSU. V KEW pa je seveda sv. maša vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9. uri, vse ostale nedelje pa redno ob 10. uri dopoldne.

Vsak petek je v naši cerkvi v Kew MOLITVENA URA, ki se začne s sveto mašo ob 10. uri dopoldne. Po maši in molitvi je srečanje v kuhinji Baragovega doma. Lepo povabljeni, da se nam pridružite! Letos bomo še posebej molili za nove duhovne poklice, kakor nam naroča letošnji provincialni kapitelj slovenskih frančiškanov, ki je bil v Nazarjah v Savinjski dolini od 28. marca do 1. aprila 2016. Nekaj novih molivcev se je že pridružilo. Vabimo še naprej!

Naš nadškof dr. Denis Hart je praznoval 16. maja svoj 75. rojstni dan. Poslali smo mu čestitke in ga povabili na večerjo v naš Baragov dom. Povabili smo tudi provinciala avstralske frančiškanske province p. Paula Smitha in patre iz Box Hilla.

V uvodnem zapisu majsko-junijskih MISLI smo se spomnili 20. obletnice papeževega obiska v Sloveniji, pa naj tukaj omenim, da je tudi naša laiška misijonarka, pastoralna sodelavka in tehnična urednica Misli, MARIJA ANŽIČ, dopolnila 20 let posebnega služenja Cerkvi: najprej pet let in pol kot laiška misijonarka v Afriki, v Zambiji, in letos avgusta bo minilo že 15 let, kar je prišla delovat med nas v Avstraliji. Kolikor vidim in slišim, je zelo lepo sprejeta v vsej slovenski skupnosti v Avstraliji. Dejavna je v slovenskem misijonu v Kew kot pastoralna sodelavka, vodi in upravlja Baragov hostel, vse postori v pisarni, vodi ekonomijo in gospodinjstvo, je tehnična urednica Misli, kar pomeni, da to, kar dobite v roke vsaka dva meseca, je oblikovno delo Marije. S pešanjem moči v skupnosti ji vedno znova naložimo še kakšno dodatno delo: Bo to naredila Marija! Vsekakor vem, da od nje zahtevamo preveč! A vse opravlja z veseljem in navdušenjem, za kar smo ji hvaležni. Tudi za njeno povezovalno delo med člani skupin prostovoljcev, ki na različne načine pomagajo in sodelujejo v poslanstvu misijona.

PASTORALNI SVET za naslednjih pet let (2016 – 2021) je bil izvoljen v letošnjem maju. Hvala vsem volivcem in skupinam ter dejavnostim, ki so izbrali svojega predstavnika / predstavnico (po abecednem redu): Baragova knjižnica: Zora Kirn; Društvo sv. Eme: Olga Bogovič; gospodarski odbor: Simon Grilj; kulturne dejavnosti: Katarina Vrisk; molitvena skupina: Frančiška Šajn; narodne noše: Renata Miklavec; pevski zbor: Janika Rutherford; Slomškova šola: Veronica Smrdel, Julie Kure Bogovič, Diana Paolucci; starši učencev Slomškove šole: Frances Urbas Johnson; Ta Pinu – slovenska kapelica: Angelca Veedetz; urejanje okolice Baragovega doma in cerkve: Jože Rozman. Izvoljeni, imenovani in člani po službi: Alex Bratina, Stanko Prosenak, Alexander Slavec, Jože Veedetz, Marija Anžič - Pastoralna sodelavka, pater David Šrumpf OFM, p. Ciril A. Božič OFM OAM EV.

Pastoralni svet se je sestal na svoji prvi seji v torek, 7. junija 2016. Čestitke in zahvala vsem, da ste z veseljem sprejeli to pomembno služenje občestvu. Prav tako pa zahvala vsem, ki ste to delo opravljali v preteklih letih ter vedno redno sodelujete in podpirate naša skupna prizadevanja.
 
TELOVSKA PROCESIJA je bila zadnjo nedeljo v maju, 29. maja, po deseti maši. Sodelovala so vsa slovenska društva in seveda učenci Slomškove šole, ki so trosili cvetje. Članice Društva sv. Eme so po procesiji pripravile zakusko. Hvala vsem za lepo sodelovanje!

SLOVENSKI PROGRAM NA RADIU: Slovenska ura na Radiu 3 ZZZ, na frekvenci FM 92.3 je vsako sredo od 7. do 8. ure zvečer, na Radiu SBS, digitalni radio, pa vsa petek od 5. do 6. ure zvečer

DAN DRŽAVNOSTI – 25 let samostojne Slovenije bomo praznovali v nedeljo, 19. junija 2016, najprej pri sveti maši in nato še v dvorani, kjer bo družinsko kosilo, ki ga bo pripravila skupina iz St Albansa ob vodstvu Slavka Blatnika.

ŽEGNANJE v čast našima zavetnikoma sv. Cirilu in Metodu bomo praznovali prvo nedeljo v juliju, 3. julija 2016, s slovesno sveto mašo v cerkvi ob 10. uri dopoldne. Po maši bo veselo v dvorani, kjer bodo ponovno nastopili naši glasbeniki, ki jih bo zbral Branko Kojc. Gospodinjam se priporočamo za krožnik dobrot za skupno mizo.
To nedeljo obhajajo v domovini NEDELJO SLOVENCEV PO SVETU. Tisti, ki bomo ta čas v Sloveniji, smo povabljeni na dogajanje Dobrodošli doma 2016, ki bo v Ljubljani od 30. junija do 2. julija. V nedeljo, 3. julija 2016, bo ob 10. uri slovesna sveta maša na trgu pred baziliko Marije Pomagaj na Brezjah. Somaševanje bo vodil p. Ciril.
Pater DAVID bo vodil naš misijon v Melbournu v času odsotnosti p. Cirila in Marije od 8. junija do 22. julija 2016. Potovanje je omogočil podjetnik g. Dimitri Lajovic (Impact International) in njegova družina iz Sydneya.

Na god svete Ane in Joahima, v torek, 26. julija 2016, bo 19. obletnica smrti p. Bazilija. Zanj bomo darovali sveto mašo na dan smrti in še v nedeljo, 31. julija, ob 10. uri.

Praznik MARIJINEGA VNEBOVZETJA je v ponedeljek, 15. avgusta 2016. Na ta dan obnavljamo posvetitev slovenskega naroda Materi Božji. To bomo storili tudi dan prej, v nedeljo, 14. avgusta. V KEW bo tisto nedeljo sveta maša ob 9. uri dopoldne, v GEELONGU ob 12.15 popoldne ter v ST ALBANSU ob 5. uri popoldne.

DRUŽINSKA KOSILA vsako tretjo nedeljo v mesecu po maši. Poleg članic Društva sv. Eme ob vodstvu predsednice Olge Bogovič sodelujejo še skupina iz St Albansa ob vodstvu Slavka Blatnika, iz Campbellfielda ob vodstvu Majde Brožič, skupina Angelce Povh in skupina s Slov. društva Jadran.
SLOMŠKOVA ŠOLA ima pouk vsako prvo in tretjo nedeljo v mesecu po maši od 11.10 do 13. ure.
PRAZNOVANJE OČETOVSKEGA DNE bomo imeli zadnjo nedeljo v avgustu, 28. avgusta 2016, teden dni pred praznikom. Program je v rokah učencev Slomškove šole, njihovih staršev in učiteljic. Tisto nedeljo bo v katedrali sv. Patrika v Melbournu MAŠA NARODOV. Ob 2. uri popoldne bo molitev rožnega venca, ob 3. uri sveta maša. Z nadškofom dr. Denisom Hartom bomo somaševali izseljenski duhovniki. Naj bo ta nedelja tudi naše skupno romanje v tem svetem letu usmiljenja v katedralo, ko bomo vstopili skozi sveta vrata.

PROGRAM ROMANJA V MARIAN VALLEY v Queensland bo koncem julija pripravila Marija Anžič. Kdor bi želel potovati, naj se prijavi v zadnjem tednu julija 2016, saj bo potrebno takoj plačati povratno letalsko vozovnico za Gold Coast. Romarski dan v Marian Valley je sobota, 10. septembra 2016. Odpotovali bi v sredo, 7. septembra, in se vrnili v ponedeljek, 12. septembra 2016.

LESENI KRIŽI, delo Toneta Mikuša, ki mu je pomagal tudi Janez Kotnik, so na razpolago ob izhodih iz cerkve. Tone jih je namenil vsem kot dar za cerkev. Hvala!

CENSUS 2016 – Popis prebivalstva Avstralije bo v torek, 9. avgusta 2016. Pogumno povejmo, da smo kot Avstralci tudi Slovenci in katoličani (Roman Catholic).

Vedno znova smo Vam hvaležni za vso Vašo dobroto in veseli vseh naših srečevanj. Ponovno naj zapišemo, da kadar ali če ne morete priti v Kew, pa le pojdite v najbližjo avstralsko katoliško cerkev. Pogostokrat slišimo pohvalo iz ust avstralskih duhovnikov: V moji župniji imam zelo dobre župljane Slovence. Hvala Bogu za vse dobre ljudi. Prisrčno pozdravljeni in Bog živi!

Dvajseta obletnica obiska svetega papeža
Janeza Pavla II. v Sloveniji

Dragi romarji svetišča Marije Pomagaj!

Pred dvajsetimi leti, v Marijinem mesecu maju leta 1996, je bila »mlada« Slovenija, ki je leta 1991 postala samostojna država, deležna milosti obiska velikega prijatelja, rimskega škofa, papeža Janeza Pavla II. Morda se vsi ne spomnijo tega, da se je Janez Pavel II. odločil priznati Slovenijo za samostojno državo že v februarju leta 1992, preden so to storile številne druge evropske vlade. Štiri leta kasneje je sveti oče Janez Pavel II., sedaj razglašen za svetnika, posvetil tri dni srečanju z vsemi slovenskim državljani, še posebej pa s Cerkvijo, ki živi na Slovenskem. Pomenljivo dejanje je to, da je sveti Janez Pavel II. pred pozdravom državnih oblasti, prve korake svojega bivanja v Sloveniji usmeril na Brezje in se poklonil Božji Materi, vaši zaščitnici Mariji Pomagaj. Lahko rečemo, da se je Janez Pavel II. na Brezjah počutil kot v svoji hiši, saj je cerkev, v kateri je varovana in čaščena sveta podoba Marije Pomagaj, leta 1988 razglasil za baziliko. Tu pred vašo Kraljico je molil in prosil milosti za slovensko ljudstvo in za dobre sadove svojega pastoralnega obiska. V knjigo gostov je zapisal: »Marija Pomagaj! Janez Pavel II.« Ljubezen do Marije in zaupanje, ki ga je Janez Pavel II. vedno gojil do Božje Matere, je razvidno iz njegovega škofovskega gesla: »Totus Tuus« (»Ves tvoj«). Janez Pavel II. je večkrat izjavil, da mu je Marija rešila življenje, ko je bil 13. maja 1981 žrtev atentata na Trgu svetega Petra.

Medtem ko se s hvaležnostjo Bogu spominjamo obiska svetega papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji, imamo moralno dolžnost, da ponovno preberemo govore tega svetega človeka in razmislimo, kaj smo storili s sporočili, ki nam jih je zapustil. Med tolikimi sporočili se mi zdi pomembno razmisliti o besedah Janeza Pavla II., s katerimi vas je nagovoril, predno je zapustil Slovenijo, ko vas je povabil k spravi in k obvarovanju družine. Poslovilne besede papeža na mariborskem letališču so bile: »Bratje in sestre v Sloveniji, bodite vselej enotno in složno ljudstvo, družina sestavljena iz mnogih družin, med katerimi vladata ljubezen in medsebojna pomoč. Družbene in kulturne spremembe sedanjega časa gotovo zadevajo tudi življenje in navade v družinah, vendar te spremembe ne smejo imeti zanje usodnih posledic. Da ne bi prišlo do tega, je potrebno, da se v vsakem domu trudite dosledno in prepričljivo ohraniti in predajati dediščino vere in kulture, ki ste jo podedovali od svojih prednikov.«

Marija Pomagaj, pomagaj nam uresničevati besede svetega očeta Janeza Pavla II.

Juliusz Janusz
Apostolski nuncij v Sloveniji

Živ, svetál in svèt spomin

Ponovno sem na Brezjah pri Mariji Pomagaj v tem izrednem svetem letu usmiljenja. Ob postanku pred kipom sedaj svetega papeža Janeza Pavla II. mi misel in srce vedno uideta na tisti srečni petek, 17. Maja 1996, ko sem skupaj z ostalimi frančiškani in množico vernikov pred baziliko stisnil roko prvemu romarju sveta – papežu Janezu Pavlu II. in mu zaželel Serdécznie witamy! – prisrčno dobrodošli. Ti dve poljski besedi sem si za vedno zapomnil.

Spomin pa ne gre le na tisti dan, ampak na dneve, tedne in celo mesece skritih in tihih priprav tega nikjer v uradnem programu načrtovanega papeževega obiska.

V posebnme pismu in še osebno sem sporočil svetemu očetu: »To kar je za Poljsko Jasna Gora s Čenstahovo, to so Brezje za Slovenijo. Sveti oče, potrdite srce Slovenije!«
Sveti oče je tako svoje prvo apostolsko potovanje po Sloveniji pričel pri Mariji Pomagaj na Brezjah, naši slovenski Kraljici.

S hvaležnostjo se Bogu zahvaljujem za mnoge, ki so mi pomagali, da se je to zgodilo. Naj omenim le prijatelja in potem tudi posinovljenca Slovenske frančiškanske province sv. Križa, veleposlanika Štefana Faleža, nuncija Edmunda Farhata, vse tiste, ki so razumeli pomen obiska pri Marije Pomagaj ter bratom samostana na Brezjah.

Trajen spomin in našo hvaležnost za njegov obisk ne le Brezij, ampak njegovega celotnega obiska, je po naši zamisli ustvaril akademski kipar Stane Kolman. Naročili smo mu, naj ga postavi ob baziliki Marije Pomagaj prav takega, kakršen je bil na osrednjem praznovanju 1250. letnice naših krščanskih korenin – papež Janez Pavel II., v Stožicah.
Veliki in sveti Janez Pavel II., prosi za nas!

Mag. p. Ciril Alojzij Božič OFM

Binkoštna nedelja, 15. maja 2016
foto utrinki
Florjan Auser

Ivanka Tomažič

Franja Saksida

Meta Lenarčič

Laiška misijonarka Marija Anžič

Pater David Šrumpf OFM

Akolit Chris McKean

Pater Ciril A. Božič OFM OAM EV

Milena Birsa

Sabrina Johnson

Evie Johnson

Frances Urbas Johnson

Sabrina Johnson

Pevski zbor (z leve na desno): Zorka Durut, Zorka Černjak, Anka Pekolj, Afra Trebše, Francka Anžin, Iva Mandelj, Tilka Lenko, Helen Trinnick, organistinja Katarina Vrisk, Ivan Horvat.

Organistinja Katarina Vrisk, pevci: Jože Grilj, Nino Burlovič, Viktor Ferfolja, Valentin Lenko, Ivan Horvat. Pevski zbor vodi Janika Rutherford. Organisti so: Katarina Vrisk, Katarina Peršič in Lenti Lenko OAM.

Marija in Nino (Ivan) Valenčič sta praznovala 60 let poroke. Čestitamo!

Olga Bogovič, Marta Krenos, Ana Horvat

Angelca Veedetz in Olga Bogovič

Ana Horvat

Hilda Vidovič

Mary Prosenak, p. Ciril, Rezika Fekonja, Stanko Prosenak, Frenk Fekonja

p. Ciril, John (Ivan) in Joy Rabič iz Queenslanda. Ivan (nečak Anite Pleško) bo 16.6.2016 dopolnil 80 let. Čestitamo!

Veseli ljudje s Primorske so s pesmijo počastili diamantna poročenca Marijo in Ninota Valenčiča.

Marta Ogrizek, Ana Maria Cek, Peter Mandelj JP OAM in njegova žena Iva v pisarni Slovenskega socialnega skrbstva in informacijskega urada v Baragovem domu v Kew.

Po končanem kosilu (z leve na desno): Angelca Veedetz, Franc Krenos, Hilda Vidovič (blagajničarka DSE), Olga Bogovič (predsednica Društva sv. Eme), Ana Horvat, Marta Krenos (podpredsednica DSE), Ana Maria Cek, Tilka Horvat (tajnica DSE). Zadaj: p. David, Tone Bogovič, p. Ciril, Štefan Cek, Ivan Horvat.

Intervju SBS Radio - Lenti Lenko
22.aprila 2016

Ciril Božič OFM, OAM, EV, leader of the Saints Cyril and Methodius Slovenian Mission in Kew recently returned from Slovenia where he attended a special gathering of priests working within the Slovenian franciscan province which takes place every 6 years.



He is also the Archbishop's Vikar for migrants and refugees in the Archdiocese of Melbourne since May 1st, 2015.Pogovor s patrom Cirilom Božičem OFM OAM EV na SBS radiu

Obisk v Sloveniji

Pater Ciril se je ob zadnjem obisku v Sloveniji, poleg ostalih obveznosti, srečal tudi s patrom Valerijanom, Tonijem Tomažinom, ter patrom Ambrožem. Na fotografiji v restavraciji Nebotičnik

Provincialni kapitelj 2016
 Od 28. marca do 1. aprila 2016 v Nazarjah

Po četrtkovem razpravljanju o izzivih, ki so pred nami, in slovesnem obhajanju sv. maše z novim vodstvom province in brati iz vse province, smo petkovo dopoldne posvetili sprejemanju sklepov in pobud ter sklepnega sporočila, ki ga tukaj objavljamo:

Znanilci upanja ali Pogumno zreti v prihodnost

Slovenski frančiškani smo se zbrali na svojem provincialnem kapitlju od 28. marca do 1. aprila 2016 v Nazarjah v Savinjski dolini. Izvolili smo novo vodstvo (in za službo provincialnega ministra izvolili p. Marjana Čudna, za njegovega namestnika p. Roberta Bahčiča ter za provincialne svetovalce, ki jih imenujemo definitorje, p. Bernarda Goličnika, p. Nika Žvoklja, p. Pavleta Jakopa, p. Simona Petra Berleca in p. Ambroža Mušiča) ter preverili smo dosedanje dejavnosti in zastavili besedo za prihodnje delo.

Ob koncu kapitlja čutimo potrebo, da svojim bratom, slovenskim vernikom doma in v tujini ter vsem ljudem dobre volje napišemo sporočilo o naši vlogi v našem prostoru in času.

Bratje frančiškani smo prepoznali svoje poslanstvom v tem, da želimo biti znanilci upanja znotraj Cerkve na Slovenskem in slovenske kulture. V ta kritični čas, ko se majejo temeljne človeške vrednote in je ogroženo osnovno človeško dostojanstvo, smo poslani, da prinesemo svetal pogled v prihodnost.

Konkretno vidimo svoje poslanstvo v tem, da sprejmemo vsakega človeka in ga spoštujemo v njegovi enkratnosti ter mu skušamo razkriti, da je tudi on ljubljen od samega Boga. V sebi čutimo klic, ki nam pravi, naj ljudem različnih prepričanj in mnenj prinesemo veselje in radost nad življenjem, veselje nad skupnim bivanjem ter zaupajoče zrenje v prihodnost. Ne gre za naivno gledanje na svet, da bi morda tajili bolečino, stisko in obup. Prav obratno, vse to priznavamo, toda v vsakem trpečem človeku želimo odkrivati Božjo veličino ter mu pomagati, da bo kljub preizkušnjam spoštoval sebe in druge, v polnosti zaživel in tudi sam prihajal drugemu naproti.

V svetem letu usmiljenja želimo tudi vsakemu grešnemu človeku razkriti, da je naš Bog – Bog odpuščanja. Z molitvijo se obračamo h Gospodu, da nas uporabi kot orodje svojega usmiljenja.

V teh dneh smo bratje frančiškani največ časa posvetili razmišljanju o mladih in se spraševali, kako bi jih razumeli, jim odstrnili radostni pogled na življenje in jih povabili k najlepši pustolovščini duha, ki pomeni živeti Radostno vest, Evangelij.

V tem duhu smo si zastavili vprašanje, kaj moramo pri sebi osvežiti, da bi današnja mladina v nas prepoznala večno mladega Kristusa in njegovega posnemovalca sv. Frančiška? Soglašali smo, da je to poglobitev bratskega življenja in prijateljstva, ki sta vrednoti prihodnosti.

V tej iskrenosti smo si tudi sami priznali, da smo prav tako pomanjkljivi, ranljivi in tudi grešni, toda zaupamo in verjamemo v Božjo dobroto in usmiljenje. To čudovito izkušnjo Božje širokosrčnosti in prizanesljivosti želimo deliti z vsakim človekom, posebno še z mladimi.

Ponovno smo ozavestili, da je naše poslanstvo znotraj Cerkve na Slovenskem in našega naroda, zato sprejemamo, kar nas Cerkev na Slovenskem prosi, namreč, da še naprej skrbimo z apostolsko gorečnostjo za naše župnije, božjepotne cerkve, družine in tudi za vzgojo mladih preko kateheze, služb po fakultetah in skrbi za študente in uboge ter ne prezremo bolnih in ostarelih.

V trenutni begunski stiski želimo pomagati kristjanom na Bližnjem Vzhodu, zato se povezujemo s kustodijo Svete dežele, ki skrbi zanje, prav tako pa sodelujemo s slovensko Karitas, ki vsem beguncem izpričuje veliko darežljivost.

Naša želja je, da bi slovenski kristjani in vsi ljudje svetlo zrli v prihodnost in da bi malodušje vsakdanjega življenja nadomestili z radostnim upanjem, da bo jutrišnji dan postal dan prijateljstva in veselja. Nekaj te Kristusove ljubezni in radosti naj vsi zaživimo že danes! Zato kličemo mladim, naj se nam pridružijo, vse vernike pa prosimo, naj molijo, da Gospod opogumi mlada srca za čudovito izkustvo Evangelija. S to zavestjo in z novim vodstvom vstopamo v jutrišnji dan in vabimo vse ljudi dobre volje, da z nami postanejo znanilci upanja.

Sledilo je še obhajanje sklepne sv. maše, ki jo je vodil naš nekdanji provincialni minister in sedanji ljubljanski nadškof metropolit p. Stane Zore.

Po sv. maši smo v procesiji odšli še na tamkajšnje pokopališče, kjer smo na grobu naših bratov molili.

Velikonočno pismo slovenskega misijona Kew

Lepo pozdravljeni, dragi in spoštovani sotrudnik slovenskega misijona v Kew!
Komaj smo dobro sklenili božično praznovanje in obisk ljubljanskega nadškofa patra Staneta Zoreta OFM, že smo pričeli s postnim časom, 40-dnevno pripravo na praznovanje Jezusovega vstajenja, na veliko noč. V naši reviji MISLI, ki je letos vstopila v 65. leto izhajanja, smo v sliki in besedi popisali, kot smo dali naslov: Praznično, veselo, domače in hvaležno praznovanje. Če niste naročnik revije Misli, si jo lahko naročite sedaj. Naročnina za leto 2016 je 60 dolarjev.
V tem pismu Vas hočemo obvestiti o dogodkih, ki so pred nami in Vas vabimo k našemu skupnemu bogoslužju in praznovanjem

 

Velikonočna procesija v Kew

  Kew, velikonočna vigilija,
blagoslov jedil

Cvetna nedelja v našem misijonu

Romanje v
TA PINU

SLOMŠKOVA ŠOLA
JE PRIČELA S POUKOM

Slomškova šola je 21. februarja pričela s poukom.
Med mašo je bil blagoslov učencev in šolskih torb.
Redni pouk bo vsako prvo in tretjo nedeljo v mesecu ter še dodatno po urniku od 11.10 do 13. ure.

Anthology of Slovenian Australian Musicians Book
Predstavitev v Melbournu
21. februarja 2016

21. februarja je v nabito polni dvorani v Kew, v Melbournu, Katarina Vrisk predstavila knjigo Anthology of Slovenian Australian Musicians.
Zagotovo je to njeno življensko delo! /Op.Ur./

Na predstavitvi je bila prisotna tudi veleposlanica RS v Canberri Helena Drnovšek Zorko, na fotografiji zgoraj.
Vsekakor čestitke avtorici ob tako pomembnem delu!


pater Ciril Božič OFM OAM EV, na predstavitvi knjige z avtorico Katarino Vrisk.
Obraz avtorice Katarine pove vse o njenem šestletnem delu in naporu, prečutih nočeh in razbremenitev, ter ponos ob današnjem dogodku.

 

SPOMINSKE OBLETNICE V LETU 2016

65 let od prihoda prvih dveh frančiškanov v Avstralijo iz ZDA;
65 let izhajanja Misli;
60 let misijona v Melbournu.

V drugi polovici januarja 2016 bomo slovesno počastili te obletnice. Na naše povabilo bo prispel na obisk ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore OFM, ki je bil že večkrat med nami kot provincialni minister slovenskih frančiškanov - kot pater Stane. Prvi in zadnji nadškof iz Ljubljane, ki je bil na obisku v Avstraliji, je bil dr. Alojzij Šuštar leta 1983 – od takrat je minilo že 33 let! Nadškof dr. Šuštar je takrat med drugimi bogoslužnimi opravili in srečanji v Melbournu v Kew okronal podobo Marije Pomagaj, v Sydneyu – v Merrylandsu blagoslovil novo dvorano ter v Adelaidi blagoslovil novo cerkev Svete družine v West Hindmarshu.

Z nadškofom msgr. Stanislavom Zoretom se bomo skupaj ozrli na prehojeno pot, da bi zmogli še naprej po svojih močeh in z Božjim blagoslovom živeti in delati za skupno dobro in zveličanje duš! Saj je vse začeto delo pred 65. leti še vedno rodovitno in, hvala Bogu, še vedno živo in potrebno.

 

PROGRAM OBISKA NADŠKOFA
msgr. STANISLAVA ZORETA OFM
/foto dnevnik/

ADELAIDE:
Petek, 29. januarja: sprejem v Adelaidi; obisk nadškofa msgr. Philipa Wilsona.
Sobota, 30. januarja: Adelaide
Nedelja, 31. januarja 2016: ob 10. uri bo sveta maša v naši cerkvi Svete družine, srečanje in kosilo v dvoranci. Zvečer polet v Melbourne.

Obisk nadškofa
msgr. STANISLAVA ZORETA OFM v Kew

Obisk nadškofa
msgr. STANISLAVA ZORETA OFM v Canberri

PROGRAM OBISKA NADŠKOFA
msgr. STANISLAVA ZORETA OFM

MELBOURNE:
Ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore OFM bo priletel v Melbourne v petek, 15. januarja 2016. Spremljal ga bo njegov brat Franci.
Sobota, 16. januarja: Obisk pokopališča Keilor in molitve ob grobu p. Bazilija za vse pokojne rojake v Avstraliji. Romanje v Ta Pinu, Bacchus Marsh.
Nedelja, 17. januarja 2016: ob 10. uri bo maševal in pridigal v naši cerkvi v KEW. Po maši bo kulturni program, družinsko kosilo in srečanje v dvorani.
Ponedeljek, 18. januarja: obisk melbournskega nadškofa in predsednika Avstralske škofovske konference msgr. Denisa J Harta.
 
CANBERRA:
V četrtek, 21. januarja, obisk na Veleposlaništvu Republike Slovenije ter kosilo z veleposlanico gospo Heleno Drnovšek – Zorko; obisk nuncija (nadškof msgr. Adolfo Tito Yllana) v Apostolski nunciaturi v Canberri. Ob 6. uri zvečer bo daroval sv. mašo za tamkajšnje rojake v cerkvi sv. Petra in Pavla v Garranu, Wisdom Street, nato bo srečanje in večerja v Slovenskem društvu v Canberri.

SYDNEY:
ROOKWOOD CEMETERY: V soboto, 23. januarja, bo ob 9.00 dopoldne blagoslov novega, razširjenega slovenskega pokopališča v Rookwoodu - St. Raphael's Slovenian Lawn.

MERRYLANDS: v nedeljo, 24. januarja, ob 9.30 dopoldne sveta maša ter nato kosilo v dvorani.

WOLLONGONG – FIGTREE, slovenska cerkev Vseh svetih: Nedelja, 24. januarja 2016, sveta maša ob 5. uri popoldne ter srečanje in večerja v dvorani.

MARIAN VALLEY, Canungra, Queensland:
V sredo, 27. januarja, bo ob 10. uri dopoldne maševal za rojake iz Queenslanda v Marijini dolini. Sledi srečanje in kosilo. (GPS Location: 2541 Beechmont Road, Witheren via Canungra).

ADELAIDE:
Petek, 29. januarja: sprejem v Adelaidi; obisk nadškofa msgr. Philipa Wilsona.
Sobota, 30. januarja: Adelaide
Nedelja, 31. januarja 2016: ob 10. uri bo sveta maša v naši cerkvi Svete družine, srečanje in kosilo v dvoranci. Zvečer polet v Melbourne.

V ponedeljek, 1. februarja 2016, odpotujeta iz Melbourna domov v Slovenijo.

KOLEDAR ZA LETO 2016

Vsako drugo nedeljo v mesecu je v Kew sveta maša ob 9. uri dopoldne, v Geelongu ob 12.15 popoldne ter v St Albansu ob 5. uri popoldne. Vse ostale nedelje je v KEW nedeljska sveta maša ob 10. uri dopoldne.
Vsako tretjo nedeljo v mesecu je po deseti maši v dvorani DRUŽINSKO KOSILO.
SLOMŠKOVA ŠOLA ima reden pouk vsako prvo in tretjo nedeljo v mesecu od 11.10 do 13.00.

JANUAR 2016
nedelja, 17. januar, KEW: Obisk ljubljanskega nadškofa metropolita msgr. Stanislava Zoreta. Sveta maša ob 10. uri, kulturni program in kosilo v dvorani.

FEBRUAR 2016
prva nedelja v mesecu, 7. februar: Prešernova proslava
pepelnica – pepelnična sreda, 10. februar
prva postna nedelja, 14. februar
tretja nedelja v mesecu, 21. februar: začetek pouka Slomškove šole, družinsko kosilo, koncert Andreja Šifrerja?

MAREC 2016
sobota, 12. marca, postno romanje v Ta Pinu
nedelja, 13. marca 2016: sveta maša ob prazniku sv. Jožefa na Jadranu
cvetna sobota, sv. Jožef, 19. marca: pletenje butaric, generalno čiščenje
cvetna nedelja, 20. marca 2016
veliki petek, 25. marca
velika sobota, 26. marca
velika noč, nedelja, 27. marca
velikonočni ponedeljek, 28. marca

APRIL 2016
3. april: Bela nedelja
nedelja, 17. april: kosilo
ANZAC Day, ponedeljek, 25. aprila

MAJ 2016
nedelja, 1. maja: začetek šmarnic, pete litanije, praznovanje materinskega dne v Kew
vnebohod, nedelja, 8. maja
binkošti, nedelja, 15. maja, kosilo
nedelja Sv. Trojice, 22. maja 2016, pete litanije Matere Božje
nedelja, 29. maja: Telovo, sklep šmarnic, telovska procesija

JUNIJ 2016
nedelja, 19. junija 2016: kosilo, praznovanje dneva državnosti

JULIJ 2016
nedelja, 3. julija: žegnanje v Kew; nastop glasbenikov
nedelja, 17. julija: kosilo
torek, 26. julija: 19. obletnica smrti patra Bazilija

AVGUST 2016
ponedeljek, 15. avgusta: Vnebovzetje Marijino – veliki šmaren
nedelja, 21. avgusta: kosilo
nedelja, 28. avgusta: Skupno praznovanje očetovskega dne. Ob 2.00 popoldne rožni venec ter nato ob 3.00 maša narodov v stolnici St. Patrick's v Melbournu.

SEPTEMBER 2016
sobota, 10. septembra: Romanje v Marian Valley v QLD
nedelja, 18. septembra: kosilo

OKTOBER 2016
nedelja, 16. oktobra: kosilo
nedelja, 23. oktober: Sv. maša na SD Planica ob 2.30 popoldne, ob 4.30 molitve na pokopališču Springvale

NOVEMBER 2016
torek, 1. novembra: Vsi sveti; ob 11.30 molitve na pokopališču v Kew
nedelja, 6. novembra: ob 12. uri molitve na pokopališču Keilor
sobota, 12. novembra: Sv. maša na pokopališču Keilor ob 11. uri dopoldne
nedelja, 13. novembra: Sv. maše in molitve v Geelongu in v St. Albansu
nedelja, 20. novembra: kosilo
nedelja, 27. novembra: 1. adventna nedelja

DECEMBER 2016
nedelja, 4. decembra: Sveti Miklavž
sobota, 10. decembra: Adventno romanje v Ta Pinu
nedelja, 18. decembra: družinsko kosilo
sobota, 24. decembra, SVETI VEČER, zgodnja polnočnica ob 9. uri zvečer
nedelja, 25. decembra: BOŽIČ, sveti maši ob 8. in 10. uri dopoldne
ponedeljek, 26. decembra: Sveti Štefan. Maša v Kew ob 10. uri dopoldne

 

SLOVENSKI KATOLIŠKI MISIJON
SVETEGA CIRILA IN METODA

je najprej in predvsem sad dela in prizadevanj pokojnega patra Bazilija A. Valentina OFM MBE in slovenskih izseljencev ter seveda tudi patrov in sester frančiškank Brezmadežne, ki so delovali v Melbournu vse od leta 1956.

V Kew, lepem predelu ze nad štiri milijonskega velemesta - le 6 kilometrov oddaljenem od središča mesta - je p. Bazilij leta 1956 zacel svoje požrtvovalno delo za Slovence in ga leta 1997 dokoncal, ko ga je Gospod poklical k sebi (umrl je 26.07.1997). Z njim so skozi razlicna obdobja let sodelovali slovenski franciškani p. Odilo Hanjšek, p. Stanko Zemljak, p. Bernard Goličnik, p. Tone Gorjup in p. Niko Zvokelj. Po smrti p. Bazilija je vodstvo misijona in uredništvo revije Misli prevzel mladi pater Metod Ogorevc in ga vodil štiri leta, ki so dala Baragovemu domu temeljito obnovo, s katero je nadaljeval p. Ciril A. Bozic, ki je v zacetku septembra 2001 prevzel vodstvo misijona ter uredništvo in upravo Misli. Od takrat je tudi laiška misijonarka Marija Anžič pastoralna sodelavka misijona v Melbournu, so-urednica Misli in odgovorna za Baraga Hostel. Pred prihodom v Avstralijo je delala pet let in pol na misijonu pri p. Stanku Rozmanu DJ v Zambiji. Po odhodu patra Janeza Tretjaka iz Adelaide v Slovenijo (19. avgusta 2013), sta p. Ciril in Marija prevzela tudi pastoralno skrb za slovenski misijon Svete Druzine v Adelaidi. Provincialno vodstvo slovenskih frančiškanov je sredi leta 2013 določilo, da pride v Melbourne p. David Šrumpf in bosta tako s p. Cirilom in Marijo pastoralna ekipa, odgovorna za slovenski misijon v Melbournu in slovenski misijon Svete Družine v Adelaidi. Pater David je prispel v Melbourne 15. novembra 2013. Slovesen sprejem je bil v Kew v nedeljo, 17. novembra, cez teden dni, v nedeljo, 24. novembra, na praznik Kristusa Kralja vesoljstva, pa ga je p. Ciril predstavil občestvu v Adelaidi, ki ga je nato slovesno pozdravilo na prvo adventno nedeljo, 1. decembra 2013. Pater David je bil imenovan za voditelja Slovenskega misijona Svete družine v Adelaidi 19. decembra 2014 - z domovališčem v Baragovem domu v Kew.

Slovenski misijon v Melbournu je dokaj razvejana dejavnost:

- je versko središče (cerkev in pastoralno delo po vsej Viktoriji in na Tasmaniji);

- je kulturno središče (izdajanje revije Misli, knjig in šolskih učbenikov, Baragova knjižnica in knjigarna, pevski zbor, arhiv, narodne noše - folklorna skupina, kulturni programi, razstave);

- je socialno središče (Baraga Hostel; Društvo sv. Eme in skupine, ki jim pomagajo; Dom matere Romane, ki je po zaprtju kot 'Nursing Home' dobil novo vlogo v skrbi za potrebne, ki še lahko gledajo nase in je od decembra 2013 v najemu Servants Community Housing Inc. Koncem aprila 2014 so sprejeli prve stanovalce; Baragov dom daje prostore raznim skupinam za srečanja, sestanke; tu ima pisarno Slovensko socialno skrbstvo in Informacijski urad; v Baragovi knjižnici so občasno konzularne ure Veleposlaništva Republike Slovenije);

- je izobraževalno središče (Slomškova šola, razna informativna srečanja - za zakonce, starše, ministrante).

Pastoralni ekipi (p. mag. Ciril A. Božič OFM OAM, p. David Šrumpf OFM, laiška misijonarka Marija Anžič) pomagajo sodelavci, ki se trudijo na različnih področjih dela in udejstvovanja Slovenskega misijona Melbourne: v pastoralnem svetu, gospodarskem odboru, pevskem zboru, sodelavci oltarja - akoliti in ministrantje, meznarji, v Baragovi knjižnici, Slomškovi šoli, v Društvu sv. Eme in sodelavci, molitveni skupini, v arhivu, pri financah, skupine in posamezniki, ki skrbijo za čisto in lepo okrašeno cerkev ter okolico misijona, za našo podružnico Ta Pinu v Bacchus Marshu, skupina za pošiljanje Misli ter številni sodelavci in dobrotniki.

S hvaležnostjo se vseh spominjamo v molitvi in pri daritvi svete maše.

 

CERKEV SVETIH BRATOV CIRILA IN METODA

Temeljni kamen je polozil in blagoslovil melbournski nadškof James R. Knox 21. junija 1968. Novo cerkev pa je blagoslovil 20. oktobra 1968 koprski škof dr. Janez Jenko, ki je bil prvi škof iz Slovenije na obisku pri slovenskih izseljencih v Avstraliji. To je bila tudi prva slovenska cerkev v Avstraliji. Leta 1973 je bila blagoslovljena cerkev sv. Rafaela v Sydneyu, leta 1983 cerkev Svete Družine v Adelaidi in še koncem leta 1983 cerkev Vseh svetih v Wollongongu. Mozaik svetega Cirila in Metoda je delo slovenskega umetnika Franceta Benka (umrl v Kew 15.07.2003). V cerkvi je podoba Marije Pomagaj, ki jo je kronal 5. februarja 1983 tedanji ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Alojzij Šuštar. Za 35. obletnico blagoslovitve (praznovanje je bilo 18. oktobra 2003) je bila notranjost cerkve popolnoma prenovljena. V postnem casu leta 2013 je cerkev dobila za svojo 45. obletnico novi križev pot, delo in dar umetnice Zorke Černjak, ki je tudi cerkvena pevka. Križev pot je blagoslovil na cvetno nedeljo, 24. marca 2013, avstralski frančiškanski provincialni minister Fr. Paul Smith OFM.
Pod cerkvijo je DVORANA, kjer se ljudje zbirajo ob nedeljah po maši, na razne praznične dni in ob praznovanjih, kulturnih programih ter vsako tretjo nedeljo v mesecu na družinskem kosilu, ki ga pripravlja Društvo sv. Eme s sodelavci.

BARAGOV DOM

BARAGOV DOM je res dom raznovrstnim dejavnostim slovenskega misijona v Melbournu in kraj srečevanj, praznovanj in delovnih srecanj slovenske skupnosti v zvezni avstralski državi Viktoriji. V njem deluje tudi BARAGA HOSTEL, ki je bil sprva dom slovenskim fantom, ki so v 50-tih in 60-tih letih 20. stoletja množično prihajali v Avstralijo. Pozneje je dajal in daje zavetišče tudi ljudem iz različnih koncev sveta. Zaradi bližine središča mesta, dobre lokacije in nizke cene je hostel sedaj ves čas polno zaseden s stalnimi prebivalci. Nekateri živijo tukaj ze nad dvajset let. Ob uvedbi novih varnostnih, protipožarnih in higienskih predpisov je občina v letu 2013 omejila število stanovalcev v hostelu.

PASTORALNI SVET
2011 do 2016

Na zadnjih VOLITVAH za novi Pastoralni svet Slovenskega misijona svetih bratov Cirila in Metoda v Melbournu so bili na Miklavževo nedeljo, 5. decembra 2010, v St. Albansu pa 12. decembra 2010, izvoljeni za pet let in so službo sprejeli: Simon Grilj, Tilka Lenko, Ana Marija Cek in v St. Albansu Marko Zitterschlager.

Skupine, ki delujejo znotraj misijona, so izbrale svoje predstavnike (naštete so po abecednem redu):
Baragova knjižnica: Marija Oppelt Oppelli je delegirala Angelco Veedetz. Zaslužna knjižničarka Marija Oppelt Oppelli je sedaj v domu starejših v Greensborough.
Diakonija: Ana Maria Cek.
Dom matere Romane: Stanko Prosenak.
Društvo sv. Eme: Olga Bogovič.

Gospodarski odbor: Bernard Brenčič.

Kulturni odbor (Folklorna skupina Iskra, Igralska skupina Kew), arhiv in tečaj slovenskega jezika za odrasle: Draga Gelt OAM. (Po prenehanju aktivnosti teh skupin v začetku leta 2013 je 'ugasnilo' tudi članstvo njihove predstavnice v Pastoralnem svetu).

Molitvena skupina in skupina za čiščenje ter krašenje cerkve: Frančiška Šajn.

Pevski zbor: Metka McKean. Po smrti Metke McKean (21.02.2012) zastopa pevski zbor v PS njena
sestra Janika Rutherford, ki sedaj vodi pevski zbor.

Skupina za urejevanje okolice cerkve in doma: Valentin Lenko.

Skupina, ki skrbi za našo kapelico v Ta Pinu v Bacchus Marshu: Angelca Veedetz.

Slomškova šola: mag. Veronica Smrdel; mag. Julie Kure Bogovic; predstavnica staršev: Lydija Bratina; narodne noše: Renata Miklavec.

PASTORALNI SVET 2011 - 2016 ima poleg predstavnikov skupin, ki so ze leta aktivne v skupnosti, še dve novi skupini: skupino, ki skrbi za našo kapelo Sv. Družine z mozaikom Marije Pomagaj v Ta Pinu v Bacchus Marshu in skupino za diakonijo, namenjeno skrbi in delu z bolnimi in starejšimi. Vodstvo prve skupine je naloženo Angelci Veedetz; vodstvo skupine za diakonijo je prevzela Ana Maria Cek, ki sicer dela kot prevajalka v bolnišnici Monash Medical Centre v Claytonu in se vsak dan ze službeno srečuje z bolnimi. Skupino sestavljajo clani Pastoralnega sveta Tilka Lenko, Angelca Veedetz in Marko Zitterschlager ob sodelovanju še zunanjih sodelavcev.

Po službi sta v PS: laiška misijonarka Marija Anžič - pastoralna sodelavka in p. Ciril A. Božič OFM - voditelj misijona, ki je po službi tudi predsednik PS (Kanon 536 Zakonika cerkvenega prava). Vsi so bili 30. januarja 2011 potrjeni od provinciala slovenske frančiškanske province sv. Kriza v Ljubljani, p. Staneta Zoreta OFM. Prvo, konstitutivno - ustanovno sejo je imel novi Pastoralni svet v ponedeljek, 7. februarja 2011, ob 7.30 zvečer v dvorani Baragovega doma. Za podpredsednika PS je bil izvoljen Simon Grilj.

Pastoralni svet predstavlja vse mnogotere dejavnosti slovenskega misijona v Melbournu, jih načrtuje, usklajuje in vodi skupaj z duhovnikoma in pastoralno sodelavko ali s tistimi, ki jih nadomeščajo.
Pater David Šrumpf OFM je po službi clan Pastoralnega sveta. Prvic se je udeležil srečanja na 10. seji PS v ponedeljek, 9. decembra 2013, tri tedne po svojem prihodu v Avstralijo.

 

GOSPODARSKI ODBOR

GOSPODARSKI ODBOR pomaga pri vseh prenovitvah, izboljšavah, vzdrzevanju poslopij, urejanju okolice in vodenju financ ter GST (taks). Bernard Brenčič je njihov predstavnik v Pastoralnem svetu (na fotografiji je prvi z leve). Skupino prostovoljcev za urejevanje okolice cerkve in Baragovega doma vodi Valentin Lenko (na fotografiji je prvi z desne).


Ekipa za košenje

SLOMŠKOVA ŠOLA

SLOMŠKOVA ŠOLA je bila ustanovljena leta 1960. Ravnateljica šole je dolgoletna učiteljica mag. Veronica Smrdel, učiteljica mag. Julie Kure Bogovic. Šola ima pouk prvo in tretjo nedeljo v mesecu od 11.15 do 13.00 ter še dodatne dneve po urniku. Tu dobijo mlajši otroci (od 5 do 12 let) nekaj znanja slovenskega jezika, predvsem pa pripravijo kulturne programe za materinski in očetovski dan, za Miklavža ter sodelujejo pri mašah, še posebej ob raznih slovesnostih. Tako z veseljem in ponosom pokazejo svoje znanje vsem!

PEVSKI ZBOR

PEVSKI ZBOR sodeluje vsako nedeljo in na praznične dni pri bogoslužju. Po smrti dolgoletne voditeljice zbora Metke McKean roj. Škofic (umrla je 21.02.2012), je njeno delo prevzela z vso odgovornostjo in predanostjo njena sestra Janika Rutherford. Organisti so Lenti Lenko OAM, Katarina Peršic in Katarina Vrisk. Novi pevci in pevke so vedno dobrodošli.

DRUŠTVO SV. EME

DRUŠTVO SV. EME (predsednica Olga Bogovic) skrbi za postrežbo v dvorani ob nedeljah in posebnih praznovanjih ter redno vsako tretjo nedeljo v mesecu za družinska kosila. Pripravijo od sto do sto petdeset kosil (cena $15): juha, glavni obrok, sladica s kavo. Finančno pomagajo pri placilu računov elektrike, vode, plina, zavarovanja.

MOLITVENA SKUPINA

MOLITVENA SKUPINA (voditeljica Franciška Šajn) se zbira k molitvi ob petkih. Ob 10. uri dopoldne je sveta maša, sledi molitvena ura. Skupina je odprta za vse, ki zelijo podpirati ta svet z molitvijo. Po maši sledi družabno srečanje v Baragovem domu. Frančiška Šajn in Zora Kirn tudi vedno sprejemata prijave za naša redna romanja v postu in adventu.

FOLKLORNA SKUPINA ISKRA,
sedaj Metuljčki

FOLKLORNA SKUPINA ISKRA je delovala v okviru slovenskega misijona v Kew. Vaje je imela v dvorani pod cerkvijo in sodelovala na prireditvah misijona ter drugih slovenskih in multikulturnih prireditvah. Skupino je vodila Draga Gelt OAM, učiteljici pa sta bili poleg Drage še Melissa Fistrič in Natasha Pišotek. V letu 2012 je folklorna skupina Iskra zaradi študijskih obveznosti nastopila le enkrat. Nadaljujejo pa sedaj njeno delo učenci Slomškove šole, ki so prvič nastopili v novih narodnih nošah s plesi na materinskem in očetovskem dnevu 2012 ter na 38. slovenskem mladinskem koncertu v Brisbanu 6. oktobra 2012 kot METULJČKI. Za nastope jih je pripravila učiteljica mag. Julie Kure Bogovič ob pomoči mamic in Renate Miklavec, ki ima na skrbi narodne noše. To delo veselo nadaljujejo. Popestrili so tudi 40. slovenski mladinski koncert v Melbournu v soboto, 4. oktobra 2014. Radi sodelujejo pri slovesnostih v Kew, povabljeni pa so tudi na društvena praznovanja.

DOM MATERE ROMANE

DOM MATERE ROMANE je bil zgrajen kot dom za ostarele slovenske rojake, ki bodo še lahko gledali sami nase - torej kot hostel za starejše. Zgrajen je bil leta 1992 ob neutrudnem prizadevanju patra Bazilija. Ime je dobil po pokojni redovni predstojnici materi Romani Toplak, prvi sestri, ki je v Avstralijo leta 1966 pripeljala slovenske redovnice frančiškanke Brezmadežne. Dom je vodilo po zaupništvu Slovenske frančiškanske province, ki jo sedaj v Slovenskem misijonu v Melbournu zastopa p. Ciril A. Božič OFM OAM, pet zaupnikov pod vodstvom njihovega predsednika Stanka Prosenaka. Za minulo delo sta zaupnika Simon Špacapan in Tone Brne ob upokojitvi leta 2003 prejela od lastnika - Slovenske frančiškanske province - odlikovanje, naslov »Častni zaupnik doma matere Romane«.
Zaupniki Doma matere Romane so bili: Stanko Prosenak - predsednik, Marko Zitterschlager, Ana Marija Cek - tajnica, Simon Grilj - zapisnikar, David Hvalica.

Z leti se je DMR kot hostel zaradi možnosti spremenjene zakonodaje spremenil v 'Nursing Home', kjer je bilo v letu 2012 od tridesetih stanovalcev ze 18 takšnih, ki so potrebovali visoko nego - High Care. Prostori DMR niso več odgovarjali novim nalogam in zahtevam visoke nege, zato je bilo potrebno narediti bolečo rez in Dom matere Romane kot 'Nursing Home' zapreti. Če tega ne bi storili leta 2012, bi nas razmere prisilile nekoliko pozneje, a za veliko večjo čustveno in finančno rano; takrat bi ostali brez vsega, da bi lahko speljali tako zahteven proces. V letu 2014 smo videli in slišali za kolaps mnogih in nekdaj uspešnih podjetij in ustanov, tudi na področju skrbi za ostarele. Male sobice, trideset jih je bilo, po dve skupaj sta imeli eno kopalnico in WC, ze nekaj časa niso ustrezale današnjim standardom v domovih za starejše, kaj šele omogočale zaposlenim uporabo vseh pripomočkov za dvigovanje in nego starostnikov. O tem so se gotovo prepričali tudi sorodniki nekdanjih stanovalcev Doma matere Romane, ki so v novih domovih dobili za isto ceno prostorne sobe in prav tako dobro in domačo oskrbo, pa tudi nekdanji uslužbenci, ki nadaljujejo svoje delo v novih ustanovah.

Dom matere Romane je dobil v letu 2014 svoje novo poslanstvo, ki ga potrebnim kot najemniki Doma v kršcanskem duhu nudijo Servants Community Housing Inc. Tako sedaj Dom v duhu franciškanske karizme sluzi pomoci potrebnim in seveda tudi našemu občestvu, da bomo lahko še naprej ohranjali poslanstvo ter skrbeli in z umnostjo dobrega oskrbnika vzdrževali dejavnosti in velike prostore, ki jih ima Slovenski misijon v Melbournu.
V nadaljevanju si lahko preberete vse, kar je bilo povedano in utemeljeno o ZAPRTJU DOMA MATERE ROMANE KOT NURSING HOME v septembru 2012.

POVEZAVA NA CELOTEN ČLANEK STATEMENT OF CLOSURE BY FR. PAUL SMITH OFMProvincial Minister of Franciscan Province of the Holy Spirit, Australia

ARHIV

ARHIV misijona je vzorno in strokovno uredila arhivarka Veronika Ferfolja sedaj poročena Brown. Ob petdesetletnici delovanja slovenskih frančiškanov in redovnih sester v Avstraliji (1951 - 2001) sta Draga Gelt in Veronika Ferfolja pripravili bogato knjigo Pax et bonum - Mir in dobro. Knjigo so izdala Slovenska verska in kulturna središča v Avstraliji, The Slovenian Religious and Cultural Centres in Australia, Melbourne 2001.

Ob 15. obletnici smrti p. Bazilija Albina Valentina OFM, MBE (26. 07. 2012) je slovenski misijon iz Melbourna zaprosil frančiškansko založbo Brat Francišek v Ljubljani, da je natisnila pesniško zbirko p. Bazilija pod naslovom Spomini nemi me v objem love. Knjiga je v digitalni obliki dostopna tudi na tej spletni strani (www.glasslovenije.com.au).

Delo v arhivu se seveda stalno urejuje, dopolnjuje in tudi digitalizira. Tako imamo sedaj v digitalnem zapisu ze vse letnike MISLI (1952 - 2014), ki so gotovo najboljši vir zapisa slovenskega utripa v Avstraliji.

MISLI

Religious and Cultural Bi-Monthly Magazine in Slovenian language. Informativna dvomesečna revija za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji | Ustanovljena (Established) leta 1952. Published by Slovenian Franciscan Fathers in Australia.
Izdajajo slovenski frančiškani v Avstraliji.
Glavni urednik in upravnik (Editor and Manager): p. mag. Ciril A. Božič OFM OAM
Baraga House, 19 A'Beckett Street, KEW VIC 3101
Sourednica (Production Editor) in računalniški prelom: Marija Anžič, Kew |
Naročnina in naslovi: Angelca Veedetz | Stalni sodelavci: Florjan Auser, Mirko Cuderman, Dan Furlan, Tone Gorjup, Marija Grosman, Marija Iskra, Martha Magajna, Štefan Šernek, Cilka Žagar. | Skupina prostovoljcev v Kew pripravi Misli za na pošto. | Naslov: MISLI, PO Box 197, KEW VIC 3101 | Tel.: 03 9853 7787 | Fax: 03 9853 6176 |
E-mail: misli@bigpond.com; cirilb@bigpond.com

Naročnina za leto 2016 je 60 avstralskih dolarjev, zunaj Avstralije - letalsko 120 dolarjev |
Naročnina se plačuje vnaprej | Bančni račun pri Commonwealth Bank v Kew, BSB: 06 3142. Številka računa: 0090 1561 | Poverjeništvo za MISLI imajo vsi slovenski misijoni v Avstraliji | Rokopisov ne vračamo | Prispevkov brez podpisa ne objavljamo | Za objavljene članke odgovarja pisec sam | Vnašanje in priprava strani (Typing and Lay-out): MISLI, 19 A'Beckett Street, Kew VIC 3101 | Tisk (Printing): Distinction Printing Pty. Ltd., 164 Victoria Street, BRUNSWICK VIC 3056 | Tel.: 03 9387 8488 | Fax: 03 9380 2141.
Misli na internetu: | Florjan Auser | http://www.glasslovenije.com.au - Tam kliknite na MISLI. | ISSN 1443-8364 | Print Post Publication Number: 100004295 (od marca 2013)|

V PROSTORIH MISIJONA GOSTUJEJO:

PISARNA SLOVENSKEGA SOCIALNEGA SKRBSTVA IN INFORMACIJSKI URAD: Odprta je ob nedeljah od 11. do 12. ure ter prvi in tretji četrtek v mesecu od 10. do 12. ure. Telefon in faks: 03 9853 7600.

SLOVENSKI MISIJON V MELBOURNU
POSEBNI DNEVI IN PRAZNOVANJA V LETU

- V nedeljo, v bližini 26. januarja, je praznovanje dneva Avstralije.
- Prvo ali tretjo nedeljo v februarju je praznovanje slovenskega kulturnega praznika – Prešernovega dne.
- Vsako tretjo nedeljo v mesecu je po deseti sveti maši v dvorani družinsko kosilo, ki ga pripravljajo članice društva sv. Eme s sodelavci in članice drugih skupin. V januarju in aprilu pripravijo dobrodelno kosilo starši učencev Slomškove šole.

- Poleg praznovanj vseh cerkvenih praznikov in liturgicnih časov, imamo v postnem in adventnem času romanje v Bacchus Marsh – Our Lady Ta Pinu Marian Centre, kjer imamo tudi Slovenci svojo kapelico Svete Družine z mozaikom Marije Pomagaj na pročelju. Kapelica je bila blagoslovljena 15.11.2008 kot znamenje hvaležnosti ob 40. obletnici slovenske cerkve sv. bratov Cirila in Metoda v Melbournu – v Kew. Blagoslovila sta jo koprski škof msgr. Metod Pirih in provincialni minister slovenskih frančiškanov p. dr. Viktor Papež OFM. Za 45. obletnico pa je cerkev dobila v postnem času 2013 novi križev pot, umetniško delo Zorke Černjak, ki ga je tudi podarila s svojo družino naši cerkvi. Križev pot je blagoslovil na cvetno nedeljo, 24. marca 2013, provincialni minister avstralskih frančiškanov Fr. Paul Smith OFM.

- Generalno čiščenje z BBQ ob sklepu dela imamo v soboto pred cvetno nedeljo - tudi pletenje butaric in priprava zelenja ter dvorišča pred lurško votlino za mašo cvetne nedelje. Pred božičem je ta zunanja priprava v soboto sredi decembra.

- Nedelja v bližini praznika sv. Jožefa: Ob 12.30 je sv. maša v dvorani slovenskega kluba Jadran v Diggers Rest.

- Prvo nedeljo v maju je praznovanje materinskega dne in dneva Evrope ter vstopa Slovenije v Evropsko zvezo (EU).

- Šmarnice imamo v maju ob nedeljah, petkih in sobotah. Prvo in zadnjo nedeljo v maju zapojemo po maši litanije Materi Božji v čast. Vsak petek se k sveti maši in molitveni uri zbere molitvena skupina.

- V nedeljo, v blizini praznika Sv. Rešnjega Telesa in Krvi, je telovska procesija. Oltarje postavijo slovenska društva: Slovensko društvo Ivan Cankar iz Geelonga pri kozolčku, Slovensko društvo Melbourne na vrtu pred Baragovim domom, SD Planica ob kipu sv. Antona Padovanskega, SD St. Albans pri lurški votlini, SD Jadran na vrhu cerkvenega stopnišča. Člani društev tudi sodelujejo pri procesiji.

- Praznovanje dneva državnosti je v nedeljo, v bližini 25. junija. Stojan in Vera Brne pripravita posebno pogostitev ta dan.

- Prvo nedeljo v juliju je praznovanje zavetnikov cerkve – žegnanje v čast svetima bratoma Cirilu in Metodu. Po slovesni maši sedaj že nekaj let poskrbijo za veselo razpoloženje v dvorani naše glasbene skupine, ki jih vedno lepo zbere Branko Kojc. Za pogostitev pa na materinski dan, za žegnanje in za očetovski dan poskrbijo naše dobre gospodinje, ki prinesejo krožnik dobrot za skupno mizo. Članice Društva sv. Eme ob vodstvu predsednice Olge Bogovič pa redno vsako nedeljo in praznik poskrbijo, da se radi zadržimo v dvorani.

- 26. julija obhajamo obletnico smrti patra Bazilija A. Valentina MBE, ustanovitelja slovenskega misijona v Melbournu in dolgoletnega urednika Misli - umrl je 26. julija 1997 v St. Vincent's Hospital v Melbournu. Pokopan je bil 2. avgusta 1997 na slovenskem delu pokopališča Keilor, ki ga je on uredil.

- Zadnjo nedeljo v avgustu imamo kot občestvo praznovanje očetovskega dne – teden dni pred praznikom. Isto nedeljo popoldne (Migrant and Refugee Sunday) sodelujemo pri maši narodov v stolnici sv. Patrika v Melbournu, z molitvijo pri rožnem vencu, s petjem lurške pesmi, z banderi, narodnimi nošami.

- Sredi septembra sedaj že nekaj let romamo v Marian Valley v Queensland, kjer imajo tamkajšnji rojaki slovensko kapelico Marije Pomagaj in je mozaik zanjo naredil melbournski rojak Lojze Jerič. Lojze je naredil že več mozaikov s podobo Marije Pomagaj: na pročelju naše kapelice v Ta Pinu, v kapelici Slovenskega društva Ivan Cankar v Geelongu, v Baragovem domu, v Marijini dolini v Queenslandu ter za Brezje v letu 2014 kot dar vernih avstralskih Slovencev ob 200-letnici podobe Marije Pomagaj. Romanje uspešno organizira naša laiška misijonarka Marija Anžič in v letu 2012 je bilo na romanju v Queenslandu rekordnih 105 romarjev iz Viktorije.

- Zadnjo soboto v septembru ali pa prvo soboto v oktobru (glede na šolske pocitnice) je vsakoletni slovenski mladinski koncert. V nedeljo po koncertu je v kraju, kjer je koncert, posebej oblikovana mladinska maša.
Zadnji koncerti:
Leta 2004 je bil 30. slovenski mladinski koncert v Adelaidi (geslo Skupaj na poti);
leta 2005 v Melbournu (geslo Kruh naš vsakdanji);
leta 2006 v Sydneyu (geslo Prijatelji za vedno);
leta 2007 v Canberri (Spoštuj preteklo, živi danes, delaj za prihodnost);
leta 2008 v Adelaidi (Ostanimo v srcu mladi).
Leta 2009 je bil 35. slovenski mladinski koncert v Geelongu, 3.10.2009, (geslo: En sam utrip srca: Mati, domovina, Bog);
leta 2010 v Sydneyu (geslo: Znova povezani – Re-Connect);
37. koncert je bil 1.10. 2011 v Canberri (z geslom Zive price v pesmi in besedi – Our Timeless Memories in Song);
38. koncert (geslo Božja ljubezen je pesem – pesem je mladost) je bil 6.10.2012 v Brisbanu.
Koncert v letu 2013 je bil v soboto, 5. oktobra, v Canberri (Canberra – Kraj srečanja) in
40. jubilejni leta 2014 je bil tam, kjer se je začel, v Melbournu – v Kew, 4. oktobra 2014, z geslom Slovenec po srcu – Slovenian At Heart.
Po vsej verjetnosti je bil to zadnji mladinski koncert; vsaj v takšni obliki in v tem smislu in zaporedju.

- Rožnovenska pobožnost v oktobru – molitev rožnega venca - je ob nedeljah dvajset minut pred mašo ter ob petkih in sobotah po sveti maši, ki je ob 10. uri dopoldne.
- Zakonske jubileje praznujemo na tretjo nedeljo v oktobru – ali pa na prvo v juliju, ob žegnanju, odvisno, kako se določi v pastoralnem načrtu.
- 20. oktobra je obletnica blagoslovitve cerkve (leta 1968 jo je blagoslovil koprski škof dr. Janez Jenko). Cerkev sv. Cirila in Metoda v Kew v Melbournu je prva slovenska cerkev v Avstraliji.

- Četrto nedeljo v oktobru je ob 2.30 popoldne sv. maša v dvorani Slovenskega društva Planica ter nato ob 4.30 popoldne molitve za pokojne na pokopališču Springvale (na vogalu Eighth Avenue & Seventh Road).

- Molitve za pokojne v novembru: Na dan vseh svetih, 1. novembra, so molitve po deseti maši - ob 11.30 na pokopališču v Kew. Prvo nedeljo v novembru so molitve za pokojne ob 12.00 v mavzoleju pokopališča Keilor, ob 5.00 popoldne isti dan so molitve za pokojne člane Slovenskega društva Melbourne (SDM) na Elthamu. Pogrebni zavod Tobin Brothers in uprava pokopališča Keilor organizirata vsako leto prvo ali drugo soboto v novembru ob 11. uri dopoldne sveto mašo za vse pokojne, ki počivajo na tem pokopališču. Pri tej sveti maši somašujejo duhovniki različnih narodnosti in župnij, ki tam pokopavajo. Že od vsega začetka sodelujemo pri tej maši tudi Slovenci. Drugo nedeljo v novembru so molitve na Slovenskem društvu Ivan Cankar v Geelongu pred kapelico Marije Pomagaj na vrtu društva ter v St. Albansu po maši pred kapelico Lurške Matere Božje ob slovenskem domu. Četrto nedeljo v novembru so ob 6.00 uri zvečer molitve za pokojne na pokopališču v Wodongi ter nato ob 7.00 zvečer sv. maša v cerkvi St. Augustine's, 55 High Street, Wodonga.

- Prvo nedeljo v decembru nas obišče po deseti maši Miklavž. Dobrodošlico mu pripravijo učenci Slomškove šole s posebnim programom. Zanje je ta dan sklep šolskega leta Slomškove šole.
- Adventno romanje je v soboto, v bližini praznika Brezmadežne, ki je 8. decembra.
- Božična devetdnevnica je od 16. do 24. decembra - med tednom ob petkih in sobotah ob 10. uri dopoldne ter ob nedeljah.

- Na sveti večer, 24. decembra, je ob 9. uri zvečer slovesna sveta maša božične noči na dvorišču pred lurško votlino, če le dopušča vreme. V votlini so postavljene lepe jaslice in mrgoli na stotine lučk. V letu 2010 so ljudje, ki so redno ob nedeljah pri maši v Kew, soglasno določili, da bo namesto polnočnice že vključno od leta 2010 naprej sveta maša božične noči na sveti večer ob 9. uri zvečer. Bogoslužje je slovensko, kot vsako nedeljo. Poje cerkveni mešani pevski zbor in vedno je nekaj ljudskih pesmi. V letu 2012 smo imeli žive jaslice, ki jih je blagoslovil ob začetku slovesne maše nadškof Melbourna dr. Denis Hart, ki je bil tisto leto v juliju na povabilo p. Cirila na obisku v Sloveniji. Sedaj imamo kar vsako leto žive jaslice. Za božič 2014 smo imeli ob jaslicah celo dve živi ovčki! Nadškof Hart je obljubil, da bo v letu 2015 ali 2016 ponovno prišel med nas na sveti večer.

- Na BOŽIČ je ob 8. uri zjutraj zorna sveta maša ter ob 10. uri dopoldne praznična sveta maša v cerkvi v Kew.

- Na silvestrovo, 31. decembra, je ob 10. uri dopoldne zahvalna sv. maša za vse Božje darove leta, ki se izteka.

- Naše nedeljsko in praznično bogoslužje je v slovenskem jeziku; imamo pa redno nekaj prošenj za vse potrebe v angleškem jeziku. Akolit Chris McKean pripravi vsako nedeljo (razen druge nedelje v mesecu) in za praznike razmišljanje v angleškem jeziku, ki je zanimivo za celotno občestvo. Lepoto bogoslužju daje lepo petje našega cerkvenega pevskega zbora, ki ga vodi Janika Rutherford, organisti pa so: Lenti Lenko OAM, Katarina Peršič in Katarina Vrisk. Zborovskemu petju dodamo vedno tudi ljudsko pesem, ki je natisnjena na drugi strani Oznanil. Tiskana Oznanila izdajamo ze 38. leto in so nekaj zadnjih let prirejena tudi na spletu Stičišče avstralskih Slovencev.

DOBRODOŠLI V SLOVENSKI CERKVI V MELBOURNU – V KEW!
p. mag. Ciril A. Božič OFM OAM EV, p. David Šrumpf OFM
pastoralna asistentka, laiška misijonarka Marija Anžičc
Kew, 31. decembra 2014

 

Foto utrinki našega misijona