Piše: Stanka Gregorič

"Izšlo je veliko in pomembno delo - Slovenska izseljenska književnost v treh delih...onografija obravnava literarno in polliterarno delo Slovencev po svetu... namenjena splošnim porabnikom kot raziskovalcem...!" 

Tako in drugače napovedujejo izid monografije, ki je nastala po štiriletnih raziskavah skupine literarnih zgodovinarjev in drugih humanističnih ved. Je projekt Inštituta za slovensko izseljenstvo Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) v Ljubljani. Nosilka projekta in glavna urednica dr. Janja Žitnik, literarna zgodovinarka. Avtorja študij o avstralskih Slovencih izr. prof. dr. Igor Maver in magistra literarnih znanosti Barbara Suša (magistrirala leta 1992 na temo "Književnost Slovencev v Avstraliji", ki jo je zagovarjala na Filozofski fakulteti v Ljubljani). Ugledna imena! Žal pa si slovenska stroka v primeru avstralskih Slovencev ponovno dovoli preveč napak in pomanjkljivosti, še posebej zato, ker knjiga nosi letnico izida 1999. 
Govori o literarnem in na nekaterih mestih zelo obširno (Evropa) o publicističnem delovanju slovenskih izseljencev, pa tudi o izseljenskem tisku, med drugim kot pomembnem posredniku informacij o literarnem ustvarjanju Slovencev izven meja domovine Slovenije. Čemu potem tako površen pristop k avstralskim slovenskim publicistom in urednikom časopisov ter radijskih oddaj?  

V primeru avstralskih študij Barbare Suša in Igorja Mavra so podatki zastareli, niso dopolnjevani (razen v  morda dveh primerih, kjer segajo le nekaj mesecev nazaj, in prav to govori, da bi popravkov lahko bilo več), imajo vse preveč napak, netočnosti in predvsem pomanjkljivosti, rekli bi pa lahko celo namernega ignoriranja. 
Morda bi moral takšne in podobne študije pred objavo potrditi ali vsaj pregledati za to posebej ustanovljen izseljenski odbor, v katerem bi bili predstavniki medijev, književniki, duhovniki in drugi, skratka najboljši poznavalci razmer v krogih slovenskega življenja na tujem. 
 Netočnosti v študijah Barbare Suša in Igorja Maverja:  

stran 263 
OPOMBA 
V Sydneyu že nekaj let ni več Slovenskega narodnega društva in Slovenskega akademskega društva, oba omenja Igor Maver kakor da še vedno delujeta. 

stran 263 
NEPRAVILNO 
Igor Maver: "Čeprav so bile krajše radijske oddaje v slovenščini predvajane občasno že od šestdesetih let dalje, je avstralska vlada v sklopu nove politike multikulturnosti šele leta 1978 uradno ustanovila etnični radio (SBS - Special Broadcasting Service)..." 
PRAVILNO 
Etnični državni radio obstaja že 25 let - 25-letnico bo slavil naslednje leto, le da se je prej imenoval 2 EA in 3 EA, kasneje pa seveda SBS - Special Broadcasting Service.  stran 263 
NEPRAVILNO 
Maver: "... Leta 1976 so Slovenci zahtevali od radijskega vodstva (op.p.: Maver misli na SBS) neodvisno radijsko uro in jo tudi dobili na radijskih valovih v vseh večjih avstralskih mestih, Sydneyu, Melbourneu, Adelaidi, Canberri, Brisbanu, Darwinu in Perthu..." 
PRAVILNO: Slovenci smo res lahko poslušali te oddaje dolga leta v Sydneyu in Melbourneu, vendar se je SBS radio vključil v meddržavno radijsko mrežo in so bile oddaje slišne tudi v drugih avstralskih mestih, ki jih omenja Maver, šele 26. januarja 1994  (v enih prej, v drugih kasneje). 

Vsi ostali, po Maverju "časopisi", pa so društvena glasila, ki izhajajo nekajkrat na leto, navadno na štirih straneh in prinašajo največkrat objave in oglase društva in nasploh lokalne informacije, tu in tam pa še kakšno drugo novico - so torej interni listi, v nekaterih primerih morda le okrožnice. Seveda zato niso nič manj pomembni. 

stran 263 
Igor Maver je izpustil SLOVENSKO PISMO - glasilo Avstralske slovenske konference, izšlo je 12 številk, vsaka s po sto - več ali manj stranmi od septembra 1990 do avgusta 1992; pripravljala, urejevala, grafično oblikovala Stanka Gregorič 

stran 264 
Igor Maver: "The Australian Slovenian Review", ki ga od leta 1994 naprej ureja skupina mladih izobražencev slovenskega rodu... 
OPOMBA: ASR je torej prenehal izhajati septembra 1998

stran 264 
Igor Maver: "Izredno pomembna za razvoj in ohranitev slovenskega jezika in slovenske kulture v bodoče je ustanovitev Sklada The Slovenian Studies Foundation Trust, ki s pomočjo finančnih prispevkov samih izseljencev pomaga ohranjati slovenski lektorat na univerzi Macquarie v Sydneyu..." 
OPOMBA 
Slovenski lektorat na Macquarie univerzi v Sydneyu ne obstaja Že več kot eno leto! Obstaja pa internetova stran Slovenian Online. 

stran 264 
Igor Maver: "Poučevanje slovenščine na srednješolski ravni pa se je od leta 1976 močno razmahnilo in postalo del splošnega izobraževalnega sistema, kar je predvsem zasluga Aleksandre L. Ceferin in Drage Gelt..." 

OPOMBA 
Kje sta "obtičala" Mariza Ličan in Alfred Brežnik (in seveda še mnogi drugi) ? Mariza Ličan je bila dolgoletna predsednica Šolskega odbora, učiteljica in društvena delavka. Enajst let je vodila in poučevala na dopolnilni šoli Kluba Triglav Sydney, 19 let na državni srednji šoli slovenščino kot maturitetni predmet; v Avstraliji je priznanje slovenščine kot maturitetnega predmeta enakovredno z angleščino in drugimi predmeti - edini primer v svetu. Vsa leta poučevanja je sodelovala pri sestavi učnih načrtov. Pri njej je uspešno opravilo zrelostni izpit 145 maturantov, to jim je pripomoglo pri vpisih na univerzo ali pri vpisih na druge ustanove. 
In še to: Mariza Ličan je vodila tudi otroško in mladinsko dramsko skupino, otroški pevski zbor in prirejala različne prireditve. Alfred Brežnik pa je bil 12 let tajnik Šolskega odbora in sicer med ustanovitelji istega, če že ne aktivni iniciator za njegovo ustanovitev.

 stran 267 
NAPAČNO - Barbara Suša: "...V začetku so tam objavljali Krompirčkove zgodbe p. Bazilija Valentina, sedanjega urednika Misli..". 
PRAVILNO: pater Bazilij je že pokojni dobri dve leti. Od njegove smrti je glavni urednik in upravnik pater Metod Ogorevc O.F.M, ureja ga Katarina Mahnič, računalniški prelom Draga Gelt. Nekaj številk uredila Aleksandra Ceferin. 
 
2. stran 267 
NAPAČNO -  Barbara Suša: "... V sredini sedemdesetih let so poleg duhovnikov, posvetnega in cerkvenega tiska prevzele narodnopovezovalno vlogo tudi etnične radijske postaje. Zborno govorico so s svojimi informativnimi, kulturno-umetniškimi in med njimi tudi literarnimi prispevki širili vsestransko aktivni novinarji 
in napovedovalci: legendarna Helena in Ivo Leber iz Melbourna, žal že pokojni Jože Čuješ iz Sydneyja, Mariza Ličen, ki ga je sedaj nadomestila, Elica Rizmal, zdajšnja povezovalka slovenskega programa v Melbournu, in mnogi drugi po vseh večjih mestih Avstralije." 
 
PRAVILNO: V sedemdesetih letih na radiu še ni bilo Elice Rizmal; dve in pol leti je bila urednica ene oddaje na teden Stanka Gregorič (delala je skupaj s Heleno in Ivom Leberjem): Elica Rizmal jo je nadomestila šele nekje po letu 1981... Marizin priimek je Ličan in ne Ličen (nerodno zato, ker je nekdo s tem priimkom v Argentini). 

stran 269 
OPOMBA: Na tej strani avtorica Barbara Suša govori o Vestniku (torej uvršča sem tudi slovenski časopis, povrhu pa še tistega, ki ne izhaja več)... Sama pravi, da je "Vestnik po odhodu urednika (op.:S.G. Marjana Peršiča) v Greensland počasi usahnil...." 
Marjan Peršič ni odšel v Greensland ampak v Queensland! 

stran 272 
OPOMBA: Ko Barbara Suša govori o času, ko so Slovenci "evforično pozdravili osamosvojitev Slovenije..." in omenja Avstralijo kot prvo prekomorsko deželo, ki je priznala Slovenijo, bi bila prav tukaj odlična priložnost omeniti knjigo Naša bitka za Slovenijo - Avstralija (sestavila, uredila, grafično oblikovala Stanka Gregorič, izdal Slovenski narodni svet Viktorije). 

stran 273 
OPOMBA: Draga Gelt je objavila, uredila še marsikaj drugega kot je tu omenjeno, Barbari Suša in SAZU priporočam ogled Draginih strani na internetovem Stičišču avstralskih Slovencev.

stran 273 
OPOMBA: Tako kot pri vseh slovenskih imenih, avtorica študije tudi pri Ivanki Škof omenja kje vse objavlja oziroma je objavila svoje polemične članke in drugo... navedeni so vse mogoči časopisi in tako kot  v celotni študiji je tudi tukaj izpuščen edini slovenski časopis v Avstraliji štirinjastdnevnik, Glas Slovenije ki zadnjih šest let objavlja polemične članke, pesmi in drugo večine imen, ki jih navaja Barbara Suša v tej študiji. Tudi sicer bi bilo o Ivanki Škof povedati kaj več.

 stran 310 
OPOMBA: Igor Maver o Ireni Birsa meni, da je "odlično obvladovala slovenščino in angleščino". Vemo pa, da je skoraj večino njenega pisanja prevajala v slovenščino Draga Gelt. Morda bi bilo potrebno v študiji, če se že omenjajo nekateri "publicisti" omeniti tudi in predvsem tiste, ki so bili uredniki raznih nekoč izhajajočih listov (Ivanka Bulovec, Alfred Brežnik, Vlasta Klemenčič, Jože Žohar). Če je že bilo govora o urednikih in novinarjih, ne bi smelo biti izpuščeno ime Lojzeta Košoroka, kot urednika slovenske strani v Novo doba in še marsikoga. 

Zakaj na primer v celotni študiji Stanka Gregorič sploh ni omenjena? Zakaj ni omenjeno od leta 1990 do 1992 izhajajoče Slovensko Pismo? Zakaj je Glas Slovenije tako borno omenjen le enkrat in še to dobesedno stlačen v napačen seznam "dvanajstih trenutno izhajajočih slovenskih časopisov v Avstraliji"? Kako bogati bi bili!!! Zakaj niso omenjena druga literarna in polliterarna dela Stanke Gregorič?  Opis njenega dela na strani 6. 
Zakaj na straneh monografije ni Florjana Auserja, že tri leta managerja in tehničnega urednika Glasa Slovenije ter že več kot leto dni obstoječega internetovega Stičišča avstralskih Slovencev, kjer obiskovalec najde razne informacije in tudi literarne predstavitve avstralskih Slovencev? Naj se ponovno dotaknem Marize Ličan: ko je govora o radijcih je omenjena kar tako mimogrede, čeprav letos vstopa v 25. leto novinarskega dela na slovenskih oddajah Radia SBS in če je kdo legendarni (radijski) novinar, potem je to ona. Naši radijski delavci v Avstraliji niso "povezovalci" programov, kot je zapisala Barbara Suša, ampak so novinarji v pravem pomenu besede in uredniki svojih oddaj, nemalokrat pa tudi tehniki teh oddaj (sestavljajo in poročajo novice, delajo intervjuje, pišejo razne druge prispevke, skratka sestavijo celotne oddaje z glasbenimi vložki vred). Omeniti bi tudi bilo številne radijce, ki dolga leta pripravljajo slovenske oddaje na nedržavnih radijskih oddajah. Naj omenim desetletno delo na Radiu 3 ZZZ v Melbourneu Mete Lenarčič in mladinske skupine, dolgoletnih pripravljalcev slovenskih oddaj v Queenslandu Anice Cuderman, Marice Podobnik, Jožeta Vaha, Olge Orlove, patra Janeza Tretjaka, Veronike Ferfolja in drugih v Južni Avstraliji, Jožice Gerden v Milduri, v Perthu Ivanke Cirej ter še veliko drugih. V monografiji ni knjige Maksa Namestnika iz Pertha, izdane pred približno tremi leti. 
Mara Mericka iz Darwina je osemdesetih let v angleščino prevedla Kuntnerjevo pesniško zbirko Moja hiša včasih pa je tudi poročala za SBS radio. Marija Grosman iz Newcastla in še mnogi drugi so poskrbeli, da so mnogi podatki iz avstralske slovenske skupnosti ohranjeni in zapisani v slovenskem in nemalokrat tudi v angleškem jeziku. 

V monografiji tudi ni niti besedice o..

Aleksandra Ceferin je izdala leta 1984 knjižico Slovenske ljudske pesmi s kaseto; leta 1985 Slovenian Literary Reader - Berilo slovenskega jezika za srednješolsko in univerzitetno stopnjo; leta 1996 je pripravila učni pripomoček za učenje slovenskega jezika CSF Guide Lines for Slovenian Language, učni dokument, ki je uvedel reformirani sistem za učenje jezikov. V Viktoriji je bil prvi te vrste med vsemi etničnimi skupinami in je drugim služil kot model ..... 
Od lanskega leta ima Aleksandra Ceferin domačo stran na internetu (šolstvo) pod imenom Thesaurus. 

Pomembno bi bilo omeniti vlogo obeh arhivov  v Melbourneu, v Verskem središču Kew in v Slovenskem društvu Melbourne (Milena Brgoč). 
Nikjer ne najdemo imena mlade (doktorantke) Veronike Ferfolja, ki se je prav tako posvetila študiju Slovencev v Avstraliji na univerzi v Adelaidi, sodeluje tudi pri društvenem glasilu Slovenskega društva Adelaide in je nasploh aktivna v slovenski skupnosti (v Melbournu pomaga urejevati arhiv Verskega in kulturnega središča). 

Tudi o drugih Slovencih v Avstraliji, ki kot da ne obstajajo, ali pa je o njih povedano dosti premalo, netočno ali površno, so informacije tako zelo krivične, da jih ne bo moč nikoli popraviti. 
Nekateri neomenjeni mediji enostavno niso mogli biti neopazni in so avtorji študij zanje čisto zagotovo vedeli (Barbari Suša je bilo v začetku celo poslano nekaj številk Glasa Slovenije, objavljeni pa sta bili tudi njeni dve pismi). Tudi internetovo Stičišče je tako zelo odmevno in znano da ga je težko prezreti. Prav tu pa je bilo moč z neznatnim žrtvovanjem časa in z dotikom "miške" najti še obilo drugih informacij, ki bi v marsikaterem primeru preprečili vrinjene napake a seveda tudi pomanjkljivosti. 
Pričujoče pripombe sem napisala v dobri nameri, da se takšne in podobne napake ne bi več ponovile in da bi bodoče študije zajele tudi delo neomenjenih a prizadevnih rojakov. Resnice morajo biti zapisane! Popravki napak objavljeni! 
Sydney, 27.8.1999 

- 6 - Florjan Auser in internetovo STIČIŠČE AVSTRALSKIH SLOVENCEV v študiji neomenjeni 
Na internetu od avgusta 1998. Ustanovitelj in urednik Florjan Auser. Okoli 2000 strani, več kot 500 fotografij. Na straneh je knjiga - pesniška zbirka Petra Košaka "Spomini na pesnika". 
Razen vsakotedenskih informacij o življenju v slovenski skupnosti v Avstraliji predstavlja tudi slovenske ustvarjalce: slikarje, pesnike, pisatelje in druge. Od ustanovitve do zdaj je obiskanih preko 120 tisoč naslovnih strani, kar je neverjetna številka; dnevno nekaj sto deskarjev. Priznan od Ministrstva za kulturo Republike Slovenije, ki bo financiral poročanje o kulturnih dogajanjih. 
Florjan Auser od leta 1996 tudi manager  Glasa Slovenije in njegov tehnični oblikovalec. 
 
Florjan Auser trenutno, ob 50-letnici hidroenergetskega avstralskega giganta Snowy Mountains Scheme avtor-producent obširnega projekta "Slovenci v Snowyju - predno nam uide čas" (kratki dokumentarni video posnetki intervjujev bivših slovenskih delavcev in pokrajine gorovja Snowy ter podelitev spominskih priznanj v Sydneyu in Melbournu, zbiranje  imen vseh še živečih in pokojnih slovenskih veteranov Snowyja, starih fotografij in drugih dokumentov, zapisovanje intervjujev in reportaž, zapisi in posnetki z oktobrskega velikega slavja v Coomi in Jindabaynu, v načrtu knjiga ali nekaj zvezkov z intervjuji, predstavitvijo posameznih likov, literarnih del iz Snowyja). Projekt naj bi doživel višek v času Olimpijskih iger Sydney 2000 (odvisno od finančnih sredstev). Stanka Gregorič, v knjigi popolnoma zamolčano ime. Njeno delo... 
- Sedemdesetih let dve in pol leti urednica slovenskih oddaj na Radiu 3 EA, danes SBS v Melbournu 
- Dvajset let publicistka, devet let publicistka in urednica 
- Napisala/piše basni, satire, potopisne članke, ciklus pesmi v srbohrvaščini (28), dve objavljeni v tedniku Novo doba, nekaj slovenskih pesmi ("Refleksije" v Zborniku SALUK-a), kratko zgodovino Avstralije ob 200 letnici (Zbornik SALUK-a, v nekoč izhajajoči reviji v Sloveniji), polemične članke, kritike, reportaže, intervjuje, predstavitve avtorjev literarnega ustvarjanja, slikarjev, arhitektov indr., zgodbe znanih in manj znanih avstralskih Slovencev v redni rubriki "Znani in neznani obrazi" (Glas Slovenije, internet), v redni rubriki (sedmo leto) "Iz dnevnika urednice" polemike, kritike, razmišljanja, predstavitve itd. 
- Svoja dela objavljala/objavlja v: Vestnik, Novo doba (slovenska in srbohravška stran), Svobodni razgovori, dva Zbornika SALUK-a, Mladina, Delo, Demokracija, Slovensko Pismo, Glas Slovenije, internetovo Stičišče avstralskih Slovencev 
- Zbrala, pripravila, uredila, grafično oblikovala eno številko Svobodnih razgovorov (december 1989 na 72 straneh); v njej objavila prispevek o Svetlani Makarovič in Ob predstavitvi druge pesniške zbirke Marcele Bole itd. 
- Ustanoviteljica, urednica, grafična oblikovalka glasila Avstralske slovenske konference SLOVENSKO PISMO - izšlo 12 številk, vsaka s po sto - več ali manj stranmi od septembra 1990 do avgusta 1992 
- Zbrala, pripravila, uredila, grafično oblikovala Zbornik avstralskih slovencev -  predstavitev raznih dejavnosti Slovencev v Avstraliji, med drugim tudi slovenske književnosti in šolstva, Zbornik predstavljen na ustanovitvenem zasedanju Svetovnega slovenskega kongresa v Ljubljani leta 1991 
- Idejno, vsebinsko in grafično zasnovala ter uredila knjigo Naša bitka za Slovenijo - Avstralija; izdal Slovenski narodni svet Viktorije 
- Ena od ustanoviteljev, sedmo leto publicistka in urednica GLASA SLOVENIJE - neodvisni informativni štirinajstdnevnik (od avgusta 1999 mesečnik); z geslom: "Za obstoj slovenskega jezika in kulture. Za življenje slovenske skupnosti v Avstraliji. Za vse Slovence!" Objavlja informacije, reportaže in intervjuje o Slovencih v Avstraliji, Sloveniji in po svetu; predstavlja avtorje slovenske književnosti in obvešča o ozidu novih knjig, objavlja portrete raznih manj ali več znanih Slovencev, informacije o raznih kulturnih in drugih dogodkih, zanimivostih o Avstraliji ter drugo. Usmerjen je tudi k potrebam druge in tretje generacije slovenskega rodu z angleškimi stranmi (zbiral mlade dopisovalce). Bralci/naročniki v Avstraliji, Sloveniji, na Japonskem, v Novi Zelandiji, ZDA, Kanadi, Argentini, Švici, Italiji, Avstriji... Bralci/naročniki tudi diplomatsko konzularna predstavništva RS, ustanove in organizacije za Slovence po svetu, nekatera ministrstva RS, univerzitetni knjižnici Ljubljana in Maribor, univerzitetna knjižnica v Bernu, Ljudska univerza v Ormožu itd. Časopis ima izmenjavo z večino slovenskih časopisov in revij v Sloveniji in po svetu, kjer živijo in delujejo Slovenci. Glas Slovenije prejel leta 1998 ob 5. obletnici za neprekinjeno izhajanje in za prispevek k ohranjanju slovenske skupnosti priznanje od Ministrstva za zunanje zadeve - Urada za Slovence po svetu. 

Dodatek z dne 31.8.1999: 
Kot sem omenila v svojih pripombah na napake in pomanjljivosti bi se bilo treba spomniti še del drugih rojakov. Ker se v temeljito predstavitev sploh nisem imela namena spuščati, saj tudi sama popolnoma vsega ne poznam, sem seveda izpustila še kakšnega Slovenca, ki je kaj napisal pa sem se ga kasneje spomnila: 
 Ob avstralskem šolstvu, ki ga omenja Barbara Suša je vsekakor posebne omembe vreden Pregled slovenskega slovstva (1949, izdala založba Grossglockner-Verlag), ki ga je priredil in v Avstraliji ob pionirskem šolskem delu uporabljal pok. Jože Čuješ. Knjigo mi je v spomin na njega podarila njegova soproga in se nahaja v moji knjižnici. 

V študiji Barbare Suša ni omenjena Stana Cepus, ki piše pesmi dolga leta in je med drugim tudi prejemnica priznanja mednarodnega društva pesnikov v ZDA (pesem God?s Traffic Lights je bila Editor?s Choice Award).  Tudi pok. sydneyski Slovenec Stanko Aster Stater je pesnil in objavljal svoje pesmi 

Avstralski Slovenec, ki je izhajal pred leti kot glasilo Slovenskega društva Sydney je objavljal veliko leposlovnih del. Njegove urednike Jožeta Žoharja, Ivanko Bulovec sem že omenila; pa tudi Pavla Gruden je pri časopisu pomagala. Tu je bilo še glasilo Triglav. Prosim naj me kdo dopolni. 

Pred kratkim pa je izdala svojo pesniško zbirko še Slovenka iz Queenslanda Jožica Polak pod naslovom Tihi glas iz globočine srca. 

Barbara Suša na str. 318 sicer omenja Opisno bibliografijo slovenskega tiska v Avstraliji (Melbourne, 1996), ki jo je pripravila Milena Brgoč, obenem pa ji je bilo težko to bibliografijo tudi upoštevati ali jo sploh podrobneje prelistati. 

Odpiram strani Pripombe na napake in pomanjlkljivosti na Slovensko izseljensko književnost 1 - Evropa, Avstralija, Azija, izdano 1999..... oglasite se tudi vi!