Poštni naslov - postal address:
PO Box 197 KEW VIC 3101, Australia
Tel.: 03 9853 7787
Fax: 03 9853 6176
International Phone: + 61 3 9853 7787

Pater Ciril A. Božič OFM OAM EV
p. David Šrumpf OFM
Marija Anžič, laiška misijonarka, sourednica revije Misli

ZLATI JUBILEJ BLAGOSLOVITVE NAŠE CERKVE, Nedelja, 21. oktober 2018
50 let - Praznik naše hiše Božje in občestva Arhiv dogodkov 2018Arhiv dogodkov 2017Arhiv dogodkov 2016Arhiv dogodkov 2015Arhiv dogodkov 2014Arhiv oznanil 2015Arhiv oznanil 2016Arhiv oznanil 2017Arhiv oznanil 2018Arhiv oznanil 2019

KEW – Arhiv dogodkov 2019

Knjiga Zlati jubilej cerkve v Kew

Knjiga Zlati jubilej cerkve je kot E-Book dostopna na tej povezavi

Božični večer v našem misijonu

Slovesnost v našem misijonu

Tretja nedelja v oktobru, 20. oktobra 2019, je bila misijonska nedelja in 51. obletnica blagoslovitve naše cerkve in tudi praznovanje ZAKONSKIH JUBILEJEV. Sveto mašo in slovesnost je vodil vikar Slovenske frančiškanske province sv. Križa, p. dr. Robert Bahčič, gvardijan in rektor narodnega svetišča Marije Pomagaj na Brezjah. Pridružil se nam je tudi p. Boris Markež iz Maribora, ki je z nami 19. oktobra 2003 obhajal svojo srebrno mašo.

Zakonske jubileje so praznovali: Marija in Tone Brne – 74 let, Ivana in Albert Logar – 62 let, Iva in Lojze Jerič – 59 let, Marija in Slavko Blatnik – 56 let, Tereza in Valter Prosenak – 56 let, Anka in Lojze Dominko – 50 let, Silva in Pavle Trček – 50 let, Milica in Janko Dular – 51 let, Lidiya in Alex Bratina – 35 let, Renata in John Miklavec – 25 let. V dvorani smo seveda nazdravili še ostalim slavljencem, ki so pred kratkim obhajali god ali rojstni dan: Fani Maver je prav ta dan obhajala 75. rojstni dan; enako število let sta dopolnili tudi Danila Štolfa in Tereza Prosenak, Joži Jakša smo voščili za 80. rojstni dan. Ker so pevci zbora Planika sedeli za mizami na odru, je tako lahko hitro zadonela slovenska pesem v čestitko, pozdrav in veselje.

Veseli smo bili bratske bližine avstralskih bratov frančiškanov iz Box Hilla. Z nami so praznovali: gvardijan Fr. Joseph McKay, Fr. Ddr. Theo Rush, Fr. Robert Bob Matthews in Br. Titus Angga Restuaji. Iz Slovenije so bili med nami: dr. Andreja Eržen Firšt, direktorica Romarskega urada na Brezjah, njen mož Janez Firšt, direktor Kavarne pri baziliki; Darinka Brožič iz Jablanice pri Ilirski Bistrici je bila na obisku skupaj z bratom Marjanom Hrvatinom pri svaku Srečku Brožiču in družini. Med sveto mašo je prepeval cerkveni mešani pevski zbor ob vodstvu Janike Rutherford in organistinje Katarine Peršič. Pri maši in v dvorani so zapeli pevci moškega pevskega zbora Planika pod vodstvom Rolanda Carmodyja. Manager zbora je Peter Mandelj JP OAM. Družinsko kosilo so pripravile gospodinje ob vodstvu Majde Brožič. Potice je napekla Darinka Brožič. Veselje, dobro kosilo in pesem so dolgo zadržali ljudi v dvorani.

 

Foto utrinki praznovanja srebrnomašnega jubileja patra Darka in
njegovega 52. rojstnega dne v cerkvi svetih bratov Cirila in Metoda in nato še v dvorani v Melbournu - Kew v nedeljo, 22. septembra 2019.

Spoštovani in dragi rojak / rojakinja, pozdravljeni!

To pismo začenjamo z vabilom: PRAZNIK ZAVETNIKOV NAŠE CERKVE, svetih bratov Cirila in Metoda, je v petek, 5. julija, in slovesno praznovanje bo v nedeljo, 7. julija 2019, ob 10. uri dopoldne. Praznovali ga bomo s slovesno sveto mašo ter zahvalno pesmijo Bogu v čast in zahvalo za vse milosti, ki jih že nad 50 let prejemamo v tem Božjem in našem hramu. Če le morete, se nam pridružite. Po maši vabimo k družabnemu srečanju v dvorano. Hvala gospodinjam, ki bodo poskrbele za dobrote skupne mize ter članicam Društva sv. Eme za postrežbo. Zagotavljamo pa vsem, ki ne morete priti, da se Vas bomo spomnili pri oltarju. Povezani boste z nami v duhovnem objemu vernega slovenskega občestva.

Drugo nedeljo v mesecu, 14. julija, bomo vsaj del tega veselja prinesli tudi v Geelong, kjer bo ob 12.15 popoldne sv. maša v cerkvi Holy Family v Bell Parku ter ob 5. uri popoldne v cerkvi Sacred Heart v St Albansu. Tako je vsako drugo nedeljo v mesecu.

KNJIGA: ZLATI JUBILEJ CERKVE – THE GOLDEN JUBILEE, Sts Cyril and Methodius, Melbourne – Kew 1968 – 2018 je knjiga spominov na gradnjo prve slovenske cerkve v Avstraliji in nekaj utrinkov iz življenja žive Cerkve, ki je rasla ob njej in z njo. Zbrala in uredila sva jo p. Ciril in laiška misijonarka Marija Anžič ob sodelovanju članov Pastoralnega sveta in drugih sodelavcev. Svoje prispevke so nam poslali tudi vsi patri, ki so delovali v Kew in s. Maksimiljana Kaučič. V nedeljo, 23. junija 2019, smo po telovski procesiji in sveti maši knjigo predstavili in jo hvaležno podarjamo članom živega občestva svetih bratov Cirila in Metoda kot dar Slovenskega misijona Melbourne. Oglasite se v pisarni Misijona.

Knjiga je kot E-Book dostopna na spletni strani: https://www.glasslovenije.com.au

Na praznik apostolov sv. Petra in Pavla je ljubljanski nadškof msgr. Stanislav Zore posvetil 4 diakone v duhovnike ter nadškof Alojzij Cvikl 2 v Mariboru. Voditelj Slovenskega misijona sv. Rafaela v Merrylandsu (Sydney), pater Darko Žnidaršič, je v nedeljo, 30. junija 2019, obhajal v domači župniji v Tržiču svojo srebrno mašo. V nedeljo, 7. julija, bo v Novem mestu, 14. julija v Mošnjah ter 21. julija na Brezjah. Z njim se veselimo tudi mi in mu pošiljamo duhovni šopek. Pred odhodom v Slovenijo smo ga povabili tudi k nam in bo pri nas v Kew v nedeljo, 22. septembra 2019.

Pater David bo od 2. do 18. julija v Sydneyu nadomeščal p. Darka. Zadnja dva tedna v juliju ga bova v Merrylandsu nadomeščala p. Ciril in Marija.

KAJ JE NOVEGA V KEW? Večkrat slišimo to vprašanje. Že od septembra 2017 smo napovedovali spremembo v Kew. Pater Simon Peter Berlec, gvardijan samostana in rektor cerkve na Sveti Gori nad Gorico, se je javil, da pride v Avstralijo in v Melbournu prevzame vodstvo našega misijona in uredništvo revije Misli. Pater Ciril sem namreč junija 2017 zaprosil, da bi se po 18 letih dela v Melbournu leta 2019 vrnil v domovino. Načrtovano je bilo, da bo p. Simon Peter prevzel vodstvo misijona v Kew sredi julija 2019. Toda stvari v procesu pridobivanja delovne vize niso stekle po načrtih. Po uspešno opravljenem izpitu iz angleščine v začetku septembra bo lahko pravzaprav šele zares stekel proces. Tako, da Vam sedaj ne moremo sporočiti še nič določenega, kdaj bo to. Provincialni minister p. Marjan Čuden me je, p. Cirila, zaprosil, da do prihoda p. Simona Petra opravljam vse delo in dolžnosti kot doslej. Takoj, ko bo p. Simon Peter dobil vizo, bo prispel v Melbourne in po primopredaji služb se seveda p. Ciril vrnem v Slovenijo. Provincialno vodstvo me je po letošnjem kapitlju meseca maja imenovalo za gvardijana frančiškanskega samostana in rektorja cerkve v Kamniku ter dodelilo še nekaj drugih provincialnih služb. V Slovenijo se bo vrnila tudi laiška misijonarka Marija Anžič.

Ker bomo še nekaj več časa skupaj, se seznanimo z dogajanji, ki so pred nami. V nedeljo, 28. julija, se bomo pri sveti maši spomnili patra Bazilija ob 22. obletnici njegove smrti. V četrtek, 1. avgusta, smo povabljeni ob 7. uri zvečer v katedralo sv. Patrika v Melbournu k slovesnosti ob 1. obletnici nadškofa Petra A Comensoli-ja. Apostolski nuncij v Avstraliji, nadškof Adolfo Tito Yllana, bo med slovesno sveto mašo izročil nadškofu Petru palij, znamenje metropolitske službe. Palij je blagoslovil papež Frančišek na praznik sv. Petra in Pavla, 29. junija letos v Vatikanu.

Slovesni in zapovedani praznik MARIJINEGA VNEBOVZETJA bo v četrtek, 15. avgusta. Vsako leto se na ta dan pridružimo obnovitvi posvetitve slovenskega naroda Materi Božji. Praznična sveta maša bo v Kew ob 10. uri dopoldne.

OČETOVSKI DAN je prvo nedeljo v septembru, letos bo to 1. septembra. V Kew ga kot občestvo praznujemo teden dni prej, na zadnjo nedeljo v avgustu, 25. avgusta 2019. Tisto nedeljo bo v katedrali sv. Patrika ob 2. uri popoldne molitev rožnega venca ter ob 3. uri popoldne MAŠA NARODOV, h kateri smo lepo povabljeni tudi Slovenci.

Ko smo zvedeli, da bo potrebno podaljšati čas bivanja v Avstraliji, je bila Marija pripravljena organizirati ROMANJE V MARIAN VALLEY ob 10. obletnici blagoslovitve kapelice. Romanje bo od 11. do 16. septembra 2019. Prijavilo se je 45 romarjev iz Melbourna ter 6 iz Adelaide.

DRUŽINSKA KOSILA imamo po deseti maši vsako tretjo nedeljo v mesecu. V juniju so ga pripravile gospodinje s kluba Jadran, v juliju ga bo pripravila skupina Majde Brožič, v avgustu skupina z društva St Albans. Tretjo nedeljo v septembru bomo na romanju v Queenslandu, zato bo izjemoma družinsko kosilo na četrto nedeljo, 22. septembra. Tisto nedeljo bo ob 10. uri p. Darko Žnidaršič z nami obhajal svojo srebrno mašo.

OKTOBER – NOVEMBER 2019: V oktobru bomo ob nedeljah 20 minut pred sveto mašo molili rožni venec. V nedeljo, 20. oktobra 2019, bomo obhajali 51. obletnico blagoslovitve cerkve ter imeli skupno praznovanje zakonskih jubilejev. Zadnjo nedeljo v oktobru, 27. oktobra 2019, bo ob 2.30 popoldne sveta maša v dvorani Slovenskega društva Planica ter ob 4.30 popoldne molitve na pokopališču Springvale. V novembru bodo svete maše in molitve za pokojne po ustaljenem redu: na praznik vseh svetih, v petek, 1. novembra, po sveti maši molitve ob 11.30 dopoldne na pokopališču v Kew. V nedeljo, 3. novembra, bodo ob 12. uri (opoldne) molitve v mavzoleju pokopališča Keilor ter ob 5. uri popoldne na Slovenskem društvu Melbourne, Eltham. V nedeljo, 10. novembra, bo v Kew sv. maša kot običajno drugo nedeljo v mesecu, ob 9. uri dopoldne, v GEELONGU bo sv. maša v dvorani Slovenskega društva Ivan Cankar ob 11.30 dopoldne ter molitve za pokojne pred kapelico in ob 5. uri popoldne sv. maša v cerkvi Sacred Heart v ST ALBANSU ter po maši molitve za pokojne pred kapelico Slovenskega društva St Albans. Kdaj bodo molitve na pokopališču v Heidelbergu, bomo lahko sporočili šele, ko bo uprava pokopališč določila dan za sv. mašo na pokopališču Keilor – sedaj še ni gotovo ali bo to prvo ali drugo soboto v novembru. Zadnjo nedeljo, 24. novembra 2019, bo praznik Kristusa Kralja, sklep cerkvenega leta. Ob 6. uri zvečer bodo molitve ter sv. maša v cerkvi St Augustine's v WODONGI. Močno upamo, da bo do takrat p. Simon Peter že tukaj.

Želimo Vam prijetne zimske urice. Hvala za vso Vašo dobroto in prisrčen pozdrav.

Bog živi!

pater Ciril A. Božič, pater David Šrumpf, Marija Anžič

BELA NEDELJA - foto utrinki
28. april 2019

Slikarka Angela Densa razstavlja

Blagoslov velikonočnih jedi

Spoštovani in dragi rojak / rojakinja, pozdravljeni!

KAR nekaj mesecev je minilo od našega zadnjega pisma, ki smo ga Vam poslali lani v začetku oktobra pred praznovanjem zlatega jubileja blagoslova naše cerkve. Praznovanje je bilo zares veličastno; o tem smo pisali v Mislih, november – december 2018, pripravili pa smo tudi spominsko knjigo utrinkov in spominov patrov, ki so delovali v Melbournu. Knjiga bo naš dar članom občestva ob letošnjem žegnanju, prvo nedeljo v juliju, toda pred tem boste prejeli še eno pismo, kot to vedno storimo pred praznikom naših zavetnikov sv. bratov Cirila in Metoda. Zato o tem več takrat. V današnjem pismu pa Vas hočemo obvestiti in povabiti k praznovanjem, ki so pred nami.

Prihodnja nedelja, 14. aprila 2019, je CVETNA NEDELJA, druga nedelja v mesecu. V KEW bo blagoslov zelenja in sveta maša z dramatiziranim branjem pasijona izjemoma ob 9.30 dopoldne v cerkvi. Sicer je vsako drugo nedeljo v mesecu redna maša v Kew ob 9. uri dopoldne in v Geelongu ob 12.15 popoldne. Bo pa v GEELONGU na letošnjo cvetno nedeljo sveta maša ob 12.30 popoldne v cerkvi Holy Family v Bell Parku; v ST ALBANSU pa kot običajno ob 5. uri popoldne. V Geelongu bo priložnost za sveto spoved po sveti maši, v St Albansu pa pol ure pred sveto mašo. V Kew je vedno dovolj priložnosti vsako nedeljo pred sveto mašo ter v velikem tednu eno uro pred obredi.

Prihodnjo soboto, 13. aprila, bodo pletli butarice v učilnici Slomškove šole od 9. ure dalje, druga skupina pa bo urejevala vrt ob Baragovem domu in cerkvi.

OBISK BOLNIH IN STAREJŠIH v času postnega časa: Sporočite nam, prosimo, njihove želje. Hvala za Vašo skrb in pozornost do njih.

PROJECT COMPASSION 2019: Besede papeža Frančiška: Prihodnost ima ime… in njeno ime je upanje – The future does have a name… and its name is hope - navdihujejo geslo letošnje postne akcije Caritas Australia.

SPORED ZA VELIKI TEDEN IN VELIKO NOČ 2019
TOREK v velikem tednu, 16. aprila: Ob 11. uri dopoldne bo krizmena maša v stolnici sv. Patrika, prvič z novim nadškofom Petrom A. Commensolijem. Vabljeni, da se pridružite.

VELIKI ČETRTEK, 18. aprila: Spomin Gospodove zadnje večerje, sv. maša v Kew ob 7. uri zvečer. Po maši molitvena ura za duhovne poklice.
VELIKI PETEK, 19. aprila: Ta dan je strogi post. Ob 11. uri bo križev pot, ob 3.00 popoldne spomin Gospodove smrti. Darove, zbrane ta dan, namenja vesoljna Cerkev kristjanom v Sveti deželi.

VELIKA SOBOTA, 20. aprila: Ob 6. uri zvečer bo v cerkvi velikonočna vigilija, vstajenjska procesija ter blagoslov velikonočnih jedil.

VELIKA NOČ, 21. aprila 2019: Praznični maši bosta ob 8. uri zjutraj in ob 10. uri dopoldne. Po obeh mašah bo blagoslov velikonočnih jedil.

VELIKONOČNI PONEDELJEK, 22. aprila: Sveta maša bo ob 10. uri dopoldne.

BELA NEDELJA – NEDELJA BOŽJEGA USMILJENJA, 28. aprila:
V KEW bo sveta maša ob 10. uri dopoldne ter v WODONGI v cerkvi St. Augustine's Church, 55 High Street, ob 6. uri zvečer.

ŠMARNICE so slovenska posebnost v Marijinem mesecu maju. V Kew jih bomo imeli ob petkih in nedeljah pri sveti maši. Prvo nedeljo, 5. maja 2019, bomo zapeli litanije Matere Božje in praznovali materinski dan. Gospodinjam se priporočamo za krožnik dobrot za skupno mizo. Pete litanije bodo tudi za sklep šmarnic v nedeljo, 26. maja.

MORWELL, cerkev Srca Jezusovega: sveta maša bo tam v nedeljo, 26. maja 2019, ob 6. uri zvečer.
GEELONG: V nedeljo, 9. junija, na praznik binkošti, bo sveta maša v dvorani Slovenskega društva Ivan Cankar ob 11.30 dopoldne.

Letos je velika noč zelo pozno, zato bo tudi praznik Svetega Rešnjega Telesa in Krvi – Telovo šele v nedeljo, 23. junija, ko bomo imeli telovsko procesijo.
K sodelovanju smo ponovno povabili vsa slovenska društva. Ta dan bomo praznovali tudi slovenski praznik dan državnosti.

Štiridesetdnevni postni čas nas je pripeljal v sam vrhunec velikega dogajanja in spominov našega odrešenja. Povabljeni smo in imamo to srečo, da lahko po domače, kot bi rekel p. Bazilij, praznujemo največji krščanski praznik. Marija in pater Ciril ga bova praznovala med vami, pater David pa z rojaki v Adelaidi, a se pridružuje pozdravom in voščilom. Hvala za vso Vašo dobroto, ki jo vedno znova doživljamo in smo Vam zanjo hvaležni.

Blagoslovljeno doživetje velike noči. Naj nas vse Vstali Gospod dohiti na poti naših Emavsov in milostno poživi s svojo bližino.

Prisrčen pozdrav in Bog živi! Aleluja, aleluja, aleluja!

                               pater Ciril A. Božič, pater David Šrumpf, Marija Anžič

Cvetna nedelja, misijon Kew,
14. aprila 2019

GEELONG: Po sveti maši pred cerkvijo Holy Family v Bell Parku.  

 

ST ALBANS: Slovensko občestvo po sveti maši v cerkvi Sacred Heart v St Albansu. 

Pletenje butaric v našem misijonu

Pletenje butaric na cvetno soboto; Kew, 13. aprila 2019 – z leve na desno:
Vida Kravos, Milka Kutin, Angelca Veedetz, Zofija Matičič, Rozi Urdih, za njo Ana Horvat, Bruna Burlovič, Marija Anžič, pred njo sedi Frančiška Šajn, Irma Ipavec, Tereza Sycamore, Mimika Horvat, Marija Kerec, Hilda Vidovič, Helena Leber.

Delovna ekipa je ob vodstvu Jožeta Rozmana uredila vrt in okolico Baragovega doma in cerkve; Kew, cvetna sobota, 13. aprila 2019 – z leve na desno:
Jože Rozman, Peter Bole, Tone Zrimšek, Franjo Kravos, Lojze Jakša, Janez Rotar, Frank Rozman.

Velikonočna delavnica
barvanja pirhov s priznano likovno umetnico
Stephanie Jakovac iz Alburyja,
v našem misijonu

Delavnica barvanja pirhov z voskom, ki sta jo pripravili priznana likovna umetnica Stephanie Jakovac iz Albury NSW in pastoralna sodelavka Slovenskega misijona Melbourne, Marija Anžič, v Kew, v soboto, 6. aprila 2019.

Na fotografiji so – z leve na desno:
Zorka Černjak z vnukinjo Indiano, Angelca Veedetz, Mimika Horvat, Anica Markič, Draga Gelt OAM, Marija Anžič, Rachel in Dominik Lenko, Pavlina Cestnik, Marija Kerec, Helena Leber, umetnica in voditeljica delavnice Stephanie Jakovac.
Foto: p. Ciril A. Božič OFM

Obisk v Kew, nedelja,
17. februarja 2019

z leve na desno: akolit Chris McKean, g. Boštjan Ošlaj – župnik župnije Sveti Jurij ob Ščavnici, p. Ciril, p. Bogdan Knavs – gvardijan frančiškanskega samostana v Kamniku, p. David.

OD TU DO TJA, NIKJER DOMA

Praznovanje Prešernovega dne, slovenskega kulturnega praznika, je v nedeljo, 3. februarja 2019, odmevalo že pri sveti maši v naši cerkvi svetih bratov Cirila in Metoda v Kew in nato s posebnim kulturnim programom v dvorani, med katerim smo predstavili pesniško zbirko Cilke Žagar iz Lightning Ridge NSW z naslovom OD TU DO TJA, NIKJER DOMA. Gospo Cilko dobro poznate vsi bralci revije Misli, saj nam redno pošilja svoje zanimive zapise, ki jih radi beremo; tudi v teh Mislih smo obdarjeni z njenimi 'opalčki' iz Lightning Ridge-a.


Slovenska igralska skupina Melbourne ter posamezni glasbeniki, pevci in plesalci so nam ob vodstvu Drage Gelt OAM pripravili bogat in pester kulturni program.

Po uvodnem pozdravu ter avstralski in slovenski himni je nastopil Peter Bole z odlomkom Prešernove Elegije svojim rojakom. Gostji iz Slovenije, Jasmina Ilič Draković – glavna tajnica Združenja Slovenska izseljenska matica in urednica Rodne grude, ter Barbara Suša – magistra slovenske književnosti, ki se že desetletja študijsko poglablja v slovensko-avstralsko literarno ustvarjalnost, sta prav tako sodelovali pri predstavitvi Cilkine pesniške zbirke.

V nadaljevanju objavljamo njun prispevek. Potem pa je bila v ospredju umetniška beseda Cilke Žagar ob glasbi, video posnetkih Krke sanjave, plesa avstralske ptice žerjav – brolga, lepot in pestrosti Avstralije, glasbi Lentijeve harmonike o Dolenjski, kot sta jo doživljala Henček in Lojze Slak - Cilka je bila rojena leta 1939 v kmečki družini na Dobravi ob Krki; plesu, recitacijah članov Slovenske igralske skupine Melbourne, ki so 'prepotovali' Cilkino življenje z njeno poezijo iz njene zbirke po pesniških sklopih: Krka skriva skrivnosti; Nasvidenje in srečno pot; Z Bogom se redno srečujeva; Doma ima ljubezen vonj sena.

Vsi smo seveda pričakovali, da bo Cilka prišla med nas, a ji to zdravje ni dopuščalo, je pa nas prisrčno nagovorila s prej narejenim zvočnim posnetkom, ki ga je oskrbel sodelavec Radia SBS Lenti Lenko OAM.

V dvorani smo imeli pred odrom knjige s pesmimi Cilke Žagar. Knjigo je založilo Združenje Slovenska izseljenska matica v Ljubljani leta 2018. Za knjigo je priporočen prostovoljni prispevek. Knjigo lahko dobite v Baragovi knjižnici.

Čisto na koncu programa pa je bilo še presenečenje: priznana likovna umetnica iz Alburyja, Stephanie Jakovac, je našemu misijonu poklonila dve svoji sliki - olje na platno - z motivom Julijskih Alp. Tako smo poleg Dolenjske, ki jo opeva Cilka Žagar, pogledali še na Gorenjsko stran, kjer domuje prav pod goro Stol Prešernova domača hiša v vasi Vrba. Hvala vsem sodelujočim in nastopajočim za prečudovit program in zahvala tudi občinstvu, ki ga je ves čas s pozornostjo spremljalo. Članice Društva sv. Eme pa so potem seveda spet postregle s prigrizkom in pijačo.
p. Ciril

Nagovor Jasmine Ilič Draković - glavne tajnice Združenja SIM

Pozdravljeni v imenu Združenja Slovenska izseljenska matica in v mojem osebnem imenu!
Prazniki so tisti dnevi v letu, ko se spomnimo pomembnih dogodkov iz preteklosti, pomembnih oseb, ki so zaznamovale naš narod, preteklost in s tem usmerile našo zgodovino v določeno smer. Tako kot je to s svojim literarnim ustvarjanjem spisal France Prešeren.

Vsak izmed nas ima svojo preteklost, svojo zgodbo, ki ga je zaznamovala in je v določenem trenutku usmerila njegovo življenje. Zavedamo se, da je kulturni praznik le skromna zahvala za vse, ki plemenitijo naš prostor z umetnostjo in tako plemenitijo naša življenja. Saj je ustvarjalnost tako pomembna za našo dušo, kot je voda pomembna za naše telo.

8. februarja praznujemo kulturni praznik, v katerem bi se moralo praznovati vse, kar gradi in krepi slovensko družbo, tako v Sloveniji kot pri vseh naših rojakih, ki živite po svetu.
Kultura ustvarjanja, kultura življenja, kultura medsebojnega spoštovanja, medsebojnega dialoga, ki je zelo pomemben za razumevanje drug drugega. Prihajamo iz različnih družin, katerih pa je vsekakor skupno eno, to je slovenski jezik, v katerem se še vedno najlažje sporazumevamo. Verjamem, da vam, ki živite daleč in še vedno ohranjate stike s svojimi sorodniki, prijatelji v Sloveniji, to še vedno veliko pomeni in je ena temeljnih vezi s Slovenijo.

Ravno tako je zelo pomembno in dragoceno literarno ustvarjanje vseh, ki živite v tujini, pišete pa še vedno v slovenskem jeziku in s tem v mozaiku ustvarjalnosti bogatite skupni kulturni prostor, ki ne pozna meja. Ravno tako s svojo kulturo bogatite okolje, v katerem živite in s tem ustvarjate dialog strpnosti in spoštovanja.

V tem kratkem času mojega obiska med rojaki v Avstraliji sem spoznala veliko zanimivih sogovornikov in ob tej priložnosti bi se rada zahvalila prav vsem v Melbournu, Sydneyju in Brisbanu, ki ste omogočili, da se med vami počutim dobrodošla. Posvetili ste mi čas in pokazali, kako v posameznih društvih deluje naša skupnost v Avstraliji, ki je tako kot drugod po svetu soočena z mnogimi izzivi, katere upam, da bomo s skupnim delovanjem uspeli peljati naprej.

Nagovor mag. Barbare Suša ob predstavitvi pesniške zbirke Cilke Žagar

Dragi rojaki, dragi prijatelji lepe slovenske besede, prisrčno pozdravljeni!
Hvala vam za topel sprejem in to prečudovito proslavo.
33 let mineva, odkar sem leta 1986 prvič prišla v Melbourne. Gnala me je želja raziskati in zbrati vse, kar so Slovenci lepega ustvarili v maternem jeziku. Pod streho sta me vzela Helena Leber in njen pokojni mož Ivo. Ob tej priliki se jima prisrčno zahvaljujem za vso širokogrudno in toplo podporo.

Plod mojega dela je bil zajet v magistrski nalogi Književnost Slovencev v Avstraliji. Še prej smo leta 1990 na Slovenski izseljenski matici (SIM) izdali antologijo Lipa šumi med evkalipti. Ob tej priliki ne smemo pozabiti nedavno umrlega pesnika Jožeta Žoharja, urednika Svobodnih razgovorov v Sydneyu.

Slovenci smo narod pesnikov. Večje ulice mest drugih narodov so pogosto poimenovane po generalih in herojih, a Slovenci jih imenujemo večinoma po naših pesnikih in pisateljih. Vedno so bili tisti, ki so bili narodno zavedni in hkrati odprtega in prodornega duha. Slovensko besedo so postavili na oltar lepih umetnosti in bili hkrati luč naroda.

Danes praznujemo Prešernov dan, slovenski kulturni praznik. In kaj je lepšega kot ga praznovati z izidom knjige Cilke Žagar.
Cilka Žagar, pesnica, pisateljica, publicistka, učiteljica in zagovornica Aboriginov je izjemna osebnost. Svojo literarno pot je začela že v domovini in jo pred 50 leti nadaljevala v Lightning Ridgeu, 800 kilometrov daleč stran od večjih mest. Samota, odrezanost od domovine in družbe rojakov, pero in papir in izginjaje v svet književnosti so rodili prekrasne sadove. Razcvetela se je prav posebna puščavska roža. V domovini so izšle tri Cilkine knjige: romana Barbara; Magdalena med črnimi opali; ter pesniška zbirka Od tu do tja, nikjer doma. Tako je Cilki uspelo z besedami, objavljenimi v njenih knjigah, za vedno ostati doma.

Njena poezija se bralca dotakne zaradi otožne in zrele poetične govorice. To so pesmi ženske, ki predvsem ljubi in daje, a ostane sama sebi zvesta, čeprav sledi svojemu možu od tu do tja, na konec sveta.

Dovolite mi, da na koncu o Cilki spregovorim z njeno pesmijo:
Nasvidenje in srečno pot si mi želel
Ko si odšel iskat svojo gaz v novi sneg
Obstala sem za hip
Zaklicala sem tiho za teboj
Da sem še enkrat videla oči
Kjer je nekoč gorela luč za najine noči
Sneg pokril je najine gazi.

Pastoralni svet Slovenskega misijona Melbourne

Pastoralni svet Slovenskega misijona Melbourne z nadškofom Stanislavom Zoretom in provincialnim ministrom p. Marjanom Čudnom.

SLOVENSKI KATOLIŠKI MISIJON
SVETEGA CIRILA IN METODA

je najprej in predvsem sad dela in prizadevanj pokojnega patra Bazilija A. Valentina OFM MBE in slovenskih izseljencev ter seveda tudi patrov in sester frančiškank Brezmadežne, ki so delovali v Melbournu vse od leta 1956.

V Kew, lepem predelu ze nad štiri milijonskega velemesta - le 6 kilometrov oddaljenem od središča mesta - je p. Bazilij leta 1956 zacel svoje požrtvovalno delo za Slovence in ga leta 1997 dokoncal, ko ga je Gospod poklical k sebi (umrl je 26.07.1997). Z njim so skozi razlicna obdobja let sodelovali slovenski franciškani p. Odilo Hanjšek, p. Stanko Zemljak, p. Bernard Goličnik, p. Tone Gorjup in p. Niko Zvokelj. Po smrti p. Bazilija je vodstvo misijona in uredništvo revije Misli prevzel mladi pater Metod Ogorevc in ga vodil štiri leta, ki so dala Baragovemu domu temeljito obnovo, s katero je nadaljeval p. Ciril A. Bozic, ki je v zacetku septembra 2001 prevzel vodstvo misijona ter uredništvo in upravo Misli. Od takrat je tudi laiška misijonarka Marija Anžič pastoralna sodelavka misijona v Melbournu, so-urednica Misli in odgovorna za Baraga Hostel. Pred prihodom v Avstralijo je delala pet let in pol na misijonu pri p. Stanku Rozmanu DJ v Zambiji. Po odhodu patra Janeza Tretjaka iz Adelaide v Slovenijo (19. avgusta 2013), sta p. Ciril in Marija prevzela tudi pastoralno skrb za slovenski misijon Svete Druzine v Adelaidi. Provincialno vodstvo slovenskih frančiškanov je sredi leta 2013 določilo, da pride v Melbourne p. David Šrumpf in bosta tako s p. Cirilom in Marijo pastoralna ekipa, odgovorna za slovenski misijon v Melbournu in slovenski misijon Svete Družine v Adelaidi. Pater David je prispel v Melbourne 15. novembra 2013. Slovesen sprejem je bil v Kew v nedeljo, 17. novembra, cez teden dni, v nedeljo, 24. novembra, na praznik Kristusa Kralja vesoljstva, pa ga je p. Ciril predstavil občestvu v Adelaidi, ki ga je nato slovesno pozdravilo na prvo adventno nedeljo, 1. decembra 2013. Pater David je bil imenovan za voditelja Slovenskega misijona Svete družine v Adelaidi 19. decembra 2014 - z domovališčem v Baragovem domu v Kew.

Slovenski misijon v Melbournu je dokaj razvejana dejavnost:

- je versko središče (cerkev in pastoralno delo po vsej Viktoriji in na Tasmaniji);

- je kulturno središče (izdajanje revije Misli, knjig in šolskih učbenikov, Baragova knjižnica in knjigarna, pevski zbor, arhiv, narodne noše - folklorna skupina, kulturni programi, razstave);

- je socialno središče (Baraga Hostel; Društvo sv. Eme in skupine, ki jim pomagajo; Dom matere Romane, ki je po zaprtju kot 'Nursing Home' dobil novo vlogo v skrbi za potrebne, ki še lahko gledajo nase in je od decembra 2013 v najemu Servants Community Housing Inc. Koncem aprila 2014 so sprejeli prve stanovalce; Baragov dom daje prostore raznim skupinam za srečanja, sestanke; tu ima pisarno Slovensko socialno skrbstvo in Informacijski urad; v Baragovi knjižnici so občasno konzularne ure Veleposlaništva Republike Slovenije);

- je izobraževalno središče (Slomškova šola, razna informativna srečanja - za zakonce, starše, ministrante).

Pastoralni ekipi (p. mag. Ciril A. Božič OFM OAM, p. David Šrumpf OFM, laiška misijonarka Marija Anžič) pomagajo sodelavci, ki se trudijo na različnih področjih dela in udejstvovanja Slovenskega misijona Melbourne: v pastoralnem svetu, gospodarskem odboru, pevskem zboru, sodelavci oltarja - akoliti in ministrantje, meznarji, v Baragovi knjižnici, Slomškovi šoli, v Društvu sv. Eme in sodelavci, molitveni skupini, v arhivu, pri financah, skupine in posamezniki, ki skrbijo za čisto in lepo okrašeno cerkev ter okolico misijona, za našo podružnico Ta Pinu v Bacchus Marshu, skupina za pošiljanje Misli ter številni sodelavci in dobrotniki.

S hvaležnostjo se vseh spominjamo v molitvi in pri daritvi svete maše.

 

CERKEV SVETIH BRATOV CIRILA IN METODA

Temeljni kamen je polozil in blagoslovil melbournski nadškof James R. Knox 21. junija 1968. Novo cerkev pa je blagoslovil 20. oktobra 1968 koprski škof dr. Janez Jenko, ki je bil prvi škof iz Slovenije na obisku pri slovenskih izseljencih v Avstraliji. To je bila tudi prva slovenska cerkev v Avstraliji. Leta 1973 je bila blagoslovljena cerkev sv. Rafaela v Sydneyu, leta 1983 cerkev Svete Družine v Adelaidi in še koncem leta 1983 cerkev Vseh svetih v Wollongongu. Mozaik svetega Cirila in Metoda je delo slovenskega umetnika Franceta Benka (umrl v Kew 15.07.2003). V cerkvi je podoba Marije Pomagaj, ki jo je kronal 5. februarja 1983 tedanji ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Alojzij Šuštar. Za 35. obletnico blagoslovitve (praznovanje je bilo 18. oktobra 2003) je bila notranjost cerkve popolnoma prenovljena. V postnem casu leta 2013 je cerkev dobila za svojo 45. obletnico novi križev pot, delo in dar umetnice Zorke Černjak, ki je tudi cerkvena pevka. Križev pot je blagoslovil na cvetno nedeljo, 24. marca 2013, avstralski frančiškanski provincialni minister Fr. Paul Smith OFM.
Pod cerkvijo je DVORANA, kjer se ljudje zbirajo ob nedeljah po maši, na razne praznične dni in ob praznovanjih, kulturnih programih ter vsako tretjo nedeljo v mesecu na družinskem kosilu, ki ga pripravlja Društvo sv. Eme s sodelavci.

BARAGOV DOM

BARAGOV DOM je res dom raznovrstnim dejavnostim slovenskega misijona v Melbournu in kraj srečevanj, praznovanj in delovnih srecanj slovenske skupnosti v zvezni avstralski državi Viktoriji. V njem deluje tudi BARAGA HOSTEL, ki je bil sprva dom slovenskim fantom, ki so v 50-tih in 60-tih letih 20. stoletja množično prihajali v Avstralijo. Pozneje je dajal in daje zavetišče tudi ljudem iz različnih koncev sveta. Zaradi bližine središča mesta, dobre lokacije in nizke cene je hostel sedaj ves čas polno zaseden s stalnimi prebivalci. Nekateri živijo tukaj ze nad dvajset let. Ob uvedbi novih varnostnih, protipožarnih in higienskih predpisov je občina v letu 2013 omejila število stanovalcev v hostelu.

Pastoralni svet Slovenskega misijona Melbourne
za petletno obdobje 2016 – 2021

Izbrani predstavniki skupin in dejavnosti Slovenskega misijona (abecedni red):
Baragova knjižnica: Zora Kirn
Društvo sv. Eme: Olga Bogovič
Gospodarski odbor: Simon Grilj
Kulturne dejavnosti: Katarina Vrisk
Molitvena skupina: Frančiška Šajn
Narodne noše: Renata Miklavec
Pevski zbor: Janika Rutherford
Slomškova šola: Veronica Smrdel, Julie Kure Bogovič, Diana Paolucci
Starši učencev Slomškove šole: Frances Urbas Johnson
Ta Pinu – slovenska kapelica: Angelca Veedetz
Urejanje okolice Baragovega doma in cerkve: Jože Rozman

Izvoljeni, imenovani in člani po službi:
Alex Bratina
Stanko Prosenak
Alexander Slavec
Jože Veedetz
Marija Anžič  – pastoralna sodelavka
pater David Šrumpf OFM
p. Ciril A. Božič OFM OAM EV

Pastoralni svet Slovenskega misijona Melbourne po seji s patrom provincialom v ponedeljek, 22. maja 2017.
Sedijo – z leve na desno: Jože Rozman, Frančiška Šajn, Zora Kirn, p. Ciril A. Božič, Olga Bogovič, Renata Miklavec, Janika Rutherford, Angelca Veedetz.
Stojijo zadaj – z leve na desno: Marija Anžič, Alex Bratina, Stanko Prosenak, Alexander Slavec, p. Darko Žnidaršič, Simon Grilj, provincial p. Marjan Čuden, p. David Šrumpf, Veronica Smrdel, Jože Veedetz, Diana Paolucci, Julie Kure Bogovič, Frances Urbas Johnson.
Odsotna je bila Katarina Vrisk.

 

GOSPODARSKI ODBOR

GOSPODARSKI ODBOR pomaga pri vseh prenovitvah, izboljšavah, vzdrževanju poslopij, urejanju okolice in vodenju financ ter GST (taks).
Jože Rozman je njihov predstavnik v Pastoralnem svetu (na fotografiji je tretji z leve).

Z leve na desno: Bernard Brenčič, p. dr. Mihael S. Vovk OFM (na obisku v januarju in februarju 2017), Jože Rozman, Peter Lenarčič, Marija Anžič, Janez Rotar, Franc Tomažič, Valentin Lenko.

SLOMŠKOVA ŠOLA

SLOMŠKOVA ŠOLA je bila ustanovljena leta 1960. Ravnateljica šole je dolgoletna učiteljica mag. Veronica Smrdel, učiteljica mag. Julie Kure Bogovic. Šola ima pouk prvo in tretjo nedeljo v mesecu od 11.15 do 13.00 ter še dodatne dneve po urniku.

Tu dobijo mlajši otroci (od 5 do 12 let) nekaj znanja slovenskega jezika, predvsem pa pripravijo kulturne programe za materinski in očetovski dan, za Miklavža ter sodelujejo pri mašah, še posebej ob raznih slovesnostih. Tako z veseljem in ponosom pokazejo svoje znanje vsem!

PEVSKI ZBOR

Na fotografiji: Lenti Lenko OAM, Nino Burlovič, Jože Grilj, Valentin Lenko, Ivan Horvat.
Ženske - z leve na desno: Janika Rutherford, Iva Mandelj, Tilka Lenko, Afra Trebše, Zorka Černjak, Francka Anžin, Helena Trinnick, Anka Pekolj, Katarina Vrisk. Manjkata Katarina Peršič in Viktor Ferfolja.

PEVSKI ZBOR sodeluje vsako nedeljo in na praznične dni pri bogoslužju. Po smrti dolgoletne voditeljice zbora Metke McKean roj. Škofic (umrla je 21.02.2012), je njeno delo prevzela z vso odgovornostjo in predanostjo njena sestra Janika Rutherford.

Organisti so Lenti Lenko OAM, Katarina Peršič in Katarina Vrisk. Novi pevci in pevke so vedno dobrodošli.

DRUŠTVO SV. EME

Sedijo: Majda Brožič, Hilda Vidovič, Terezija Fekonja, ob njej Ana Maria Cek.
Druga vrsta: Zita Žnidaršič, Angelca Veedetz, Franc in Marta Krenos, Ana Horvat, Tilka Horvat, Marija Rotar.
Zadaj: Tone Bogovič, Majda Grilj, Ivan Horvat, Teresa Sycamore, Štefan Cek, Tone Zrimšek, Olga Bogovič, Angelca Povh.

Članice Društva sv. Eme so ob vodstvu predsednice Olge Bogovič skuhale in ob pomoči sodelavcev postregle s prazničnim kosilom nad 250 gostov v nedeljo, 19. februarja 2017.

DRUŠTVO SV. EME (predsednica Olga Bogovič) skrbi za postrežbo v dvorani ob nedeljah in posebnih praznovanjih ter redno vsako tretjo nedeljo v mesecu za družinska kosila. Pripravijo od sto do sto petdeset kosil (cena $15): juha, glavni obrok, sladica s kavo. Finančno pomagajo pri plačilu računov elektrike, vode, plina, zavarovanja.

MOLITVENA SKUPINA

Spredaj z leve na desno: Marija Anžič, Jože in Milka Brožič, Frančiška Šajn, Anita Pleško, Francka Anžin, Marija in Lojze Kerec, Helena Leber, Angelca Veedetz.
Zadaj: Ana Horvat, p. David Šrumpf OFM, Metka in Feliks Grandovec, Rozi Urdih, Anica Smrdel, Teresa Sycamore, Anka Pekolj, Mario in Franka Saksida, p. Ciril A. Božič OFM OAM EV.

MOLITVENA SKUPINA (voditeljica Franciška Šajn) se zbira k molitvi ob petkih. Ob 10. uri dopoldne je sveta maša, sledi molitvena ura. Skupina je odprta za vse, ki zelijo podpirati ta svet z molitvijo. Po maši sledi družabno srečanje v Baragovem domu. Frančiška Šajn in Zora Kirn tudi vedno sprejemata prijave za naša redna romanja v postu in adventu.

FOLKLORNA SKUPINA ISKRA,
sedaj Metuljčki

FOLKLORNA SKUPINA ISKRA je delovala v okviru slovenskega misijona v Kew. Vaje je imela v dvorani pod cerkvijo in sodelovala na prireditvah misijona ter drugih slovenskih in multikulturnih prireditvah. Skupino je vodila Draga Gelt OAM, učiteljici pa sta bili poleg Drage še Melissa Fistrič in Natasha Pišotek. V letu 2012 je folklorna skupina Iskra zaradi študijskih obveznosti nastopila le enkrat.

Nadaljujejo pa sedaj njeno delo učenci Slomškove šole, ki so prvič nastopili v novih narodnih nošah s plesi na materinskem in očetovskem dnevu 2012 ter na 38. slovenskem mladinskem koncertu v Brisbanu 6. oktobra 2012 kot METULJČKI. Za nastope jih je pripravila učiteljica mag. Julie Kure Bogovič ob pomoči mamic in Renate Miklavec, ki ima na skrbi narodne noše. To delo veselo nadaljujejo.

Popestrili so tudi 40. slovenski mladinski koncert v Melbournu v soboto, 4. oktobra 2014. Radi sodelujejo pri slovesnostih v Kew, povabljeni pa so tudi na društvena praznovanja.

DOM MATERE ROMANE

DOM MATERE ROMANE je bil zgrajen kot dom za ostarele slovenske rojake, ki bodo še lahko gledali sami nase - torej kot hostel za starejše. Zgrajen je bil leta 1992 ob neutrudnem prizadevanju patra Bazilija. Ime je dobil po pokojni redovni predstojnici materi Romani Toplak, prvi sestri, ki je v Avstralijo leta 1966 pripeljala slovenske redovnice frančiškanke Brezmadežne. Dom je vodilo po zaupništvu Slovenske frančiškanske province, ki jo sedaj v Slovenskem misijonu v Melbournu zastopa p. Ciril A. Božič OFM OAM, pet zaupnikov pod vodstvom njihovega predsednika Stanka Prosenaka. Za minulo delo sta zaupnika Simon Špacapan in Tone Brne ob upokojitvi leta 2003 prejela od lastnika - Slovenske frančiškanske province - odlikovanje, naslov »Častni zaupnik doma matere Romane«.
Zaupniki Doma matere Romane so bili: Stanko Prosenak - predsednik, Marko Zitterschlager, Ana Marija Cek - tajnica, Simon Grilj - zapisnikar, David Hvalica.

Z leti se je DMR kot hostel zaradi možnosti spremenjene zakonodaje spremenil v 'Nursing Home', kjer je bilo v letu 2012 od tridesetih stanovalcev ze 18 takšnih, ki so potrebovali visoko nego - High Care. Prostori DMR niso več odgovarjali novim nalogam in zahtevam visoke nege, zato je bilo potrebno narediti bolečo rez in Dom matere Romane kot 'Nursing Home' zapreti. Če tega ne bi storili leta 2012, bi nas razmere prisilile nekoliko pozneje, a za veliko večjo čustveno in finančno rano; takrat bi ostali brez vsega, da bi lahko speljali tako zahteven proces. V letu 2014 smo videli in slišali za kolaps mnogih in nekdaj uspešnih podjetij in ustanov, tudi na področju skrbi za ostarele. Male sobice, trideset jih je bilo, po dve skupaj sta imeli eno kopalnico in WC, ze nekaj časa niso ustrezale današnjim standardom v domovih za starejše, kaj šele omogočale zaposlenim uporabo vseh pripomočkov za dvigovanje in nego starostnikov. O tem so se gotovo prepričali tudi sorodniki nekdanjih stanovalcev Doma matere Romane, ki so v novih domovih dobili za isto ceno prostorne sobe in prav tako dobro in domačo oskrbo, pa tudi nekdanji uslužbenci, ki nadaljujejo svoje delo v novih ustanovah.

Dom matere Romane je dobil v letu 2014 svoje novo poslanstvo, ki ga potrebnim kot najemniki Doma v kršcanskem duhu nudijo Servants Community Housing Inc. Tako sedaj Dom v duhu franciškanske karizme sluzi pomoci potrebnim in seveda tudi našemu občestvu, da bomo lahko še naprej ohranjali poslanstvo ter skrbeli in z umnostjo dobrega oskrbnika vzdrževali dejavnosti in velike prostore, ki jih ima Slovenski misijon v Melbournu.
V nadaljevanju si lahko preberete vse, kar je bilo povedano in utemeljeno o ZAPRTJU DOMA MATERE ROMANE KOT NURSING HOME v septembru 2012.

POVEZAVA NA CELOTEN ČLANEK STATEMENT OF CLOSURE BY FR. PAUL SMITH OFMProvincial Minister of Franciscan Province of the Holy Spirit, Australia

ARHIV

ARHIV misijona je vzorno in strokovno uredila arhivarka Veronika Ferfolja sedaj poročena Brown. Ob petdesetletnici delovanja slovenskih frančiškanov in redovnih sester v Avstraliji (1951 - 2001) sta Draga Gelt in Veronika Ferfolja pripravili bogato knjigo Pax et bonum - Mir in dobro. Knjigo so izdala Slovenska verska in kulturna središča v Avstraliji, The Slovenian Religious and Cultural Centres in Australia, Melbourne 2001.

Ob 15. obletnici smrti p. Bazilija Albina Valentina OFM, MBE (26. 07. 2012) je slovenski misijon iz Melbourna zaprosil frančiškansko založbo Brat Francišek v Ljubljani, da je natisnila pesniško zbirko p. Bazilija pod naslovom Spomini nemi me v objem love. Knjiga je v digitalni obliki dostopna tudi na tej spletni strani (www.glasslovenije.com.au).

Delo v arhivu se seveda stalno urejuje, dopolnjuje in tudi digitalizira. Tako imamo sedaj v digitalnem zapisu ze vse letnike MISLI (1952 - 2014), ki so gotovo najboljši vir zapisa slovenskega utripa v Avstraliji.

MISLI

Religious and Cultural Bi-Monthly Magazine in Slovenian language. Informativna dvomesečna revija za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji
Ustanovljena (Established) leta 1952. Published by Slovenian Franciscan Fathers in Australia.

Izdajajo slovenski frančiškani v Avstraliji.
Glavni urednik in upravnik (Editor and Manager): p. mag. Ciril A. Božič OFM OAM EV

Baraga House, 19 A'Beckett Street, KEW VIC 3101

Sourednica (Production Editor) in računalniški prelom: Marija Anžič, Kew

Stalni sodelavci: Florjan Auser, Mirko Cuderman, Tone Gorjup, Marija Grosman, Martha Magajna, Štefan Šernek, Cilka Žagar.
Skupina prostovoljcev v Kew pripravi Misli za na pošto.

Naslov: MISLI, PO Box 197, KEW VIC 3101
Tel.: 03 9853 7787
Fax: 03 9853 6176
E-mail: misli@bigpond.com; cirilb@bigpond.com



Naročnina za leto 2018 je 60 avstralskih dolarjev, zunaj Avstralije - letalsko 120 dolarjev |
Naročnina se plačuje vnaprej | Bančni račun pri Commonwealth Bank v Kew, BSB: 06 3142. Številka računa: 0090 1561 | Poverjeništvo za MISLI imajo vsi slovenski misijoni v Avstraliji | Rokopisov ne vračamo | Prispevkov brez podpisa ne objavljamo | Za objavljene članke odgovarja pisec sam | Vnašanje in priprava strani (Typing and Lay-out): MISLI, 19 A'Beckett Street, Kew VIC 3101
Tisk (Printing): Simon Kovacic Printing Melbourne. | Email:skovacic@optusnet.com.au

Misli na internetu: | Florjan Auser | http://www.glasslovenije.com.au - Tam kliknite na MISLI. |
ISSN 1443-8364 | Print Post Publication Number: 100004295 (od marca 2013)|

V PROSTORIH MISIJONA GOSTUJEJO:

PISARNA SLOVENSKEGA SOCIALNEGA SKRBSTVA IN INFORMACIJSKI URAD: Odprta je ob nedeljah od 11. do 12. ure ter prvi in tretji četrtek v mesecu od 10. do 12. ure. Telefon in faks: 03 9853 7600.

Foto utrinki našega misijona